LESBO 11/12
Id. 2001: SCENE
Vrni v seznam vsebine LESBO 11/12
KULTURA
Seks in kultura | Galerije
na prostem | Novice |
Lezbijke |
Recenzije plošč | Recenzije
knjig
______
KNJIGE - recenzije
ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI, št. 202-203 (Študentska založba,
2001)
Pričujoča številka ponuja tretji del gejevskih in lezbičnih študij,
ki jih Časopis za kritiko znanosti predstavlja že od leta 1995.
Po prvem, »Gejevske in lezbične študije« (ČKZ 177/1995), in dru-gem,
»Nelagodje doma, homoseksualnost na ulici« (ČKZ 185/ 1997), je
tokratni blok naslovljen kot »Zgodovine spolov« - predvsem zaradi
tematizacij kategorij spola in seksualnosti v navezavi z družbenimi
oziroma zgodovinskimi konfiguracijami. Blok, ki ga je tudi tokrat
uredila Nataša Velikonja, vsebuje prevode besedil Judith Roof,
Judith Butler, Thomasa A. Kinga ter Evelyn McDonnell. Domače avtorje
in avtorice predstavljajo Suzana Tratnik (»Tretji spol kot začetek
moderne lezbične identitete«), Nataša Sukič (»Androginost - utopija
seksualnih revolucij«), Gusti Leben (»Izseki iz gejevske zgodovine
britanskega filma«), Brane Mozetič (»Slovenski roman in lik homoseksualca«),
Tatjana Greif (»Spet čisto dekle: seksualnost v tedniku 'Družina'«),
Nataša Velikonja (»Glej jih, odhajajoče: Reprezentacije homoseksualnosti
v javnem prostoru v Sloveniji«) in Boris Pintar (»K sociologiji
elit«).
-
BORIS PINTAR in JANA PAVLIČ: »Kastracijski stroji: gledališče
in umetnost
90-ih« (Maska, 2001)
Knjiga govori o umetniški ustvarjalnosti, pretežno prav o gledališču
z zadnjem desetletju 20. stoletja. Če Jana Pavlič analizira predvsem
tiste gledališčnike in gledališčnice, ki jih označuje kot »transformatorje
devetdesetih«, pa se izvrstno besedilo Borisa Pintarja spušča
v analizo teženj nekaterih gledaliških dogodkov, da delujejo kot
simbolni kastracijski stroji. Teater lahko deluje kot kastracijski
stroj, s to izhodiščno tezo pa obdela več gledaliških predstav.
Simbolna kastracija je nezavedna operacija, njegovo orodje pa
so asociacije; samo gledališče lahko torej z različnimi učinki
evocira nezavedna stanja. Kastracijske stroje locira v gledališče
Dragana Živadinova, Marka Peljhana, Rona Atheya, Emila Hrvatina
in mnogih drugih.
-
BRANE MOZETIČ: »Metulji« (ŠKUC-Lambda, 2000)
Mozetičeve pesmi, tako kot njegova proza in prevajalske izbire
(Rimbaud, Genet, Foucault), sodijo med literarne izpovedi, ki
brez kompromisa in opravičila razkrivajo ledeni neuspeh civilizacijskih
poskusov, napetih na aksiome o prijetni blaženosti družbovanja,
ljubezni ali perspektive. Vendar pa poezija iz »Metuljev« ni dekadenčna,
prej romantična. Vsem »načetim ustnicam, strtim glavam, krvavim
ušesom, tresočim rokam«, vsemu brezupu navkljub bi pesnik raje,
da bi mu bilo lepše in v razkroju prav nič ne uživa. Pesmi niso
črne, temveč rdeče barve.
-
SUZANA TRATNIK: »Ime mi je Damjan« (ŠKUC-Lambda, 2001)
Se pa zato v razkroju bolje znajde Damjan. Zdi se mu samoumeven
in v njem ne vidi pravzaprav nič shizmatičnega. Zato se mu vse
zgode, ob katerih bi romantični um klonil, razsvetljenski pa se
angažiral, zgolj vsakdanji dogodki. Roman Suzane Tratnik je odlično
branje, navdušujeta prvoosebni pogled in spretnost napisanega,
zaradi katerih lahko bralstvo brez težav presega bariere spola
in dobi lekcijo o njegovi subjektivnosti, ne objektivnosti. Očara
tudi nekozmogonijska dikcija, tako zelo redka v slovenski avtorski
literarni produkciji.
-
ARTHUR RIMBAUD: »Pijani čoln« (prevod Brane Mozetič; MK, 2001)
Pesnik Arthur Rimbaud (1854-1891) velja dandanes za simbolni center
družbenega, seksualnega in estetskega revolta francoske poezije
19. stoletja. Močan odtis pa je pustil na umetnosti mnogih izjemnih
osebnosti 20. stoletja: naj omenimo vsaj pokojnega Ivana Mraka,
ki je leta 1962 napisal dramo »Beg iz pekla«, zgodbo o Rimbaudovem
razmerju s pesnikom Paulom Verlainom - ki je leta 1996 doživela
odlično gledališko uprizoritev tudi izpod taktirke Damirja Zlatarja
Freya. In nenazadnje, Patti Smith, sodobna newyorška umetnica,
se je še slabo stoletje po njegovi smrti označevala kot njegova
ljubica. »Pijani čoln«, nabor izbranih del, je v slovenskem jeziku
doslej najširši prikaz njegovega ustvarjanja.
-
ROBERT ALDRICH/GARRY WOTHERSPOON (ur.): »Who's Who In Contemporary
Gay & Lesbian History: From Antiquity to World War II/From
World War II to the Present Day« (Routledge, 2001)
Enciklopedija v dveh delih prinaša predstavitve oseb, ki imajo
v zgodovini homoseksualnosti referenčni pomen - od politike, aktivizma,
kulture in umetnosti, religije ter ostalih področij družbenega
življenja dalje, preko vseh svetovnih kontinentov. Domače kontekste
je izbiral Aleš Pečnik in se podpisal pod besedila za tri slovenske
aktiviste: Bogdana Lešnika, Braneta Mozetiča in Suzano Tratnik.
Pri prvih dveh je opravil korektno, a le kaj mu je šinilo pri
geslu za Tratnikovo? Pečnik je nanjo položil pravo krono blamaže:
podaja ji izključno ustanoviteljstvo sekcije LL - tedaj, ko je
snovala to lezbično skupino z mnogimi drugimi kolegicami; pri
omembi Zbornika L izpusti soavtorico Natašo Sukič; postavlja jo
v iniciacijo dogodkov, katerim ni botrovala in jo spušča tam,
kjer je njen prispevek temeljito obeležil visoko raven lezbične
produkcije (legendarni fanzin Lesbozine). S tem seveda ni ponižal
le nje, temveč celo vrsto udeleženih bork tako v začetnih kot
nadaljevalnih lezbičnih dogajanjih. Knjigi sta bili tudi sicer
deležni močnih kritik, uredniki in selektorji so bili očitno na
posebnem speedu: izpustili so Tereso de Lauretis, Judith Roof,
Judith Butler, Sadie Lee, Lois Weaver in Peggy Show ali Alison
Bechdel, če omenimo samo nekaj »nereferenčnih«; in hkrati vključevali
The Village People, Pet Shop Boys in Ellen Degeneres. Oh, ti vrli
fantje, naši strokovnjaki! Routledge že pripravlja popravljen
ter dopolnjen ponatis.
-
JEANETTE WINTERSON: »The PowerBook« (Vintage, 2001)
Osmi roman Jeanette Winterson se dogaja v kontekstu - kot je zapisala
Elaine Showalter v britanskem tisku - sodobne in hkrati klasične
pravljice: v Londonu, Parizu, na Capriju in v kiberprostoru. Slednji
predstavlja metaforo, preko katere avtorica razpravlja o seksualni
svobodi in moči: seks je kot internet, je anarhičen prostor, ki
mu nihče ne more diktirati, čeprav vsakdo poskuša. To je zgodba
o romancah, o samskih, vezanih ter poročenih, biseksualnosti in
lezbičnosti; o ljubezni, ne o denarju, o seksu, ne o moči, o preteklosti,
ne o prihodnosti. Winterson nadaljuje antirealistično tradicijo
Woolfove in Steinove.
-
ILGA-EUROPE: »Equality for Lesbians and Gay Men: A Relevant
Issue in the EU Accession Process« (ILGA-Europe/Bruselj, 2001)
Poročilo obravnava zakonski in družbeni položaj glbt v 13. državah,
kandidatkah za članstvo v Evropski uniji. Poleg zapisov o Bolgariji,
Cipru, Češki, Estoniji, Madžarski, Latviji, Litvi, Malti, Poljski,
Romuniji, Slovaški in Turčiji je Slovenijo predstavila Tatjana
Greif. Poročilo je del mednarodnega projekta ILGA-Europe, njegova
koordinatorja pa sta bila romunska organizacija ACCEPT in slovenska
ŠKUC-LL.
Knjige so dostopne v Lezbični knjižnici na Metelkovi 6 v Lj.
Pripravila: N.Velikonja
Vrni v seznam vsebine LESBO
11/12
Uvodnik | LLOBBY
- notranji | Tema
trimesečja | LLOBBY
- zunanji |
ŠOLA | KULTURA | KLOZET
| MEDIA | PORTRET
| SCENA
| PORNOVIZIJA
| SUMMARY
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
|
