LESBO 11/12
Id. 2001: SCENE
Vrni v seznam vsebine LESBO 11/12
LLOBBY - notranji
Deset let je dovolj | Protestiram!
| Novice |
"Tudi Chubbyju v spomin"
| O-PLODITEV
______
PROTESTIRAM!
Suzana Tratnik
Ilustracija: Boris Benko
Če si marginalka (ali marginalec), si seveda nenehno zastavljaš
vprašanja o tem, kaj je pravzaprav tisto, kar te dela marginalno
in te prepoznavno diskriminira. Seveda bi si to vprašanje lahko
zastavili tudi centralci, a pustimo zdaj to. Saj res, kako vendar
delujejo diskriminatorni mehanizmi? Odgovor je lahko kaj enostaven:
največkrat nevidno, saj je diskriminacija tako samoumevna in z
njo so prepojeni družbeni mehanizmi nasploh. Zato je zelo težko
dokazati, da je nekdo izgubil/a službo natančno zato, ker je istospolno
usmerjen/a, in še težje si predstavljamo, da bi delodajalec komu
eksplicitno oznanil: “V moji firmi lezbijke in pedri niso dobrodošli.”
Že zato ne, ker je treba take izraze čim manj uporabljati, saj
jih z uporabo širimo in legitimiziramo.
Torej je diskriminacija gotovo mogoča v službi, a najbrž v
posrednejših oblikah, zlasti s skrbjo za to, da ne bi kakšna odkrita
lezbijka predaleč prilezla. Če okrnjenosti pravic v izobraževalnem
procesu, pri sklenitvi zakonske zveze, posvojitvi otrok itn. niti
ne omenjamo. A na tem mestu me manj zanima očitnost kršenja in
kratenja pravic, zdaj me zanima tisto nevidno, nedokazljivo, osebno
in na prvi pogled apolitično, skoraj banalno.
Teza: družba, v kateri sem živela kot najstnica, me je oropala
esencialnega dela pubertete, in sicer raziskovanja svoje seksualnosti.
Govorim seveda o raziskovanju lezbične seksualnosti, ne pa samoumevne,
"zdrave" in zaželene heteroseksualne seksualnosti, ki
je bila v mojem primeru zelo drugotnega pomena. Ne vem natančno,
kako je danes, a v mojih najstniških letih lezbijke niso obstajale,
razen kot simptom freudov-skega zanikanja; nobena ni bila lezbijka
in nihče ni nikoli srečal teh sprevrženo usmerjenih in bojda neprivlačnih
bitij. V malem mestu, kjer sem odraščala, sta bila sicer splošno
znana dva geja - to pa je bilo tudi vse.
Seveda akutno pomanjkanje lezbijk ne pomeni, da nisem imela nobenih
lezbičnih seksualnih izkušenj, toda te so bile v mojih najstniških
letih izjemno redke (natančno in samo tri), naključne in bog ne
daj, da bi se o tem govorilo. Kar sem zasledila o lezbištvu, je
bilo v kakšnih knjigah, praviloma bolj pogrošnih, in pa v kakšnem
še bolj črnogledem in temačnem filmu. Sodb, ki jih je v svoji
zaverovanosti trosila zdrava pamet, pa raje ne omenjam.
Zato ne preseneča, da sem se šele v študijskih letih seznanila
z ženskim in gejevskim gibanjem in se v procesu ozaveščanja brž
povezala s podobno mislečimi ... a to je že druga zgodba. In v
tem času je čas pač tekel naprej in moje pubertete je bilo že
zdavnaj konec. Če bi, denimo, po svojem dvajsetem letu prišla
na lezbično sceno, bi morda doživela neko novo ali drugo puberteto,
t. i. lezbično puberteto, toda takrat takšne scene pač ni bilo.
Zato ne vem, kaj pomeni, če kot novo pečena lezbijka prideš na
lezbično sceno, in tega nikoli ne bom (po)doživela. Podobno kot
ne bom nikoli vedela, kaj pomeni biti lezbijka v puberteti in
imeti jasne možnosti in smernice za raziskovanje svoje seksualnosti.
Žal pa nam nedavni dogodki povedo, da pretok tovrstnih informacij
tudi dandanes še zdaleč ni svoboden: Društvo za nenasilno komunikacijo
(in številne druge NVO) je maja letos javno protestiralo, saj
je Srednja šola tiska in papirja v Ljubljani izrazila željo, da
bi iz letošnjega sklopa delavnic o nasilju, diskriminacijah, komunikaciji
in reševanju konfliktov izključili dveurno delavnico o homoseksualnosti.
Tako mi ne preostane drugega, kot da vložim odškodninski zahtevek:
- za okrnjeno puberteto,
- onemogočeno raziskovanje seksualnosti,
- prikrivanje relevantnih informacij o drugačnih seksualnih/življenjskih
slogih
- in zato, ker sem bila neupravičeno na slabem glasu kot spolno
hladno dekle.
Storjeno mi škodo, ki jo ocenjujem na 5 milijonov tolarjev, naslavljam
na državo Slovenijo, dasiravno sem bila pubertetnica v obdobju
Socialistične federativne republike Jugoslavije. A menim, da sedanja
demokratično usmerjena republika nikakor ni pripoznala ne podedovanih
ne aktualnih dolgov do tistih, ki ne živimo le pod vladavino spolne
Samoumevnosti in Istosti.
Vrni v seznam vsebine LESBO
11/12
Uvodnik | LLOBBY - notranji
| Tema trimesečja
| LLOBBY - zunanji |
ŠOLA | KULTURA
| KLOZET |
MEDIA | PORTRET
| SCENA
| PORNOVIZIJA
| SUMMARY
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
|
