LESBO 15/16
Id. 2002: KARNEVAL
Peggy Shaw, iz predstave “Menopausal Gentelman! (1999)
Assimilation is not emancipation
Urška Sterle
Assimilation is not emancipation, pravi Peter Tatchell kot
odgovor na polemike okoli vključevanja gejev in lezbijk v oborožene
sile. Na točki, ko homoseksualnost postane vključevana v korporativistično
globalizacijsko pošast kot ciljna skupina za specializirane izdelke,
se je potrebno vprašati, kateri elementi gejevske in lezbične
subkulture bodo ostali zunaj. Kaj je tisto, kar bo ostalo zunaj,
in kaj je tisto, kar bo vključeno v družbeno?
Logika družbenega vključevanja temelji na sistemu izključevalnih
mehanizmov. Nekaj, kar bo pripuščeno v posvečene prostore družbenega,
bo - če bo želelo ohraniti članstvo v mašineriji izločanja - moralo
funkcionirati po isti logiki izključevanja, ki je prej onemogočala
vstop. Dobro je biti gej, slovenski gej. Na polju asimilacijskih
homo politik se reproducirajo družbene zgodbe primernosti in pravšnjosti.
V mladinskih homo revijah se razcvetijo in/out kolumne, kjer se
rubrika out bere kot pamflet standardnih fašizmov izključevanja
na podlagi spola, telesa, političnega prepričanja. Med out so
potisnjene vse kategorije družbenih motenj - debelost, lezbijke,
antiglobalisti, droge. Dieslova reklama, na kateri se v ospredju
poljubljata dva mornarja, ne pomeni dosega politične enakosti.
Kaj nas požira?
Gramsci pravi, da dominacija idejnih institucij kapitalistične
družbe promovira sprejetje idej in verovanj, s katerimi se lahko
okoristi le vladajoči razred. Critical Art Ensemble govorijo o
nomadskih elitah, ki jih je težko določiti. Sodobna elita se iz
centraliziranih območij premika v decentraliziran in deteritorializiran
kiber prostor. Nomadska elita najverjetneje sploh ni razred, temveč
"naložena" elitna vojaška zavest. Ne moremo vedeti,
ali ima elita skupne programske motive. Subverzija se je izpela,
kajti - kot pravijo Critical Art Ensemble - vedeti, kaj je subverzivno,
pomeni, da domnevamo, da so zatiralske sile nespremenljive in
da jih lahko določimo in izločimo, to pa kaže, da podcenjujemo
njihovo prilagodljivost.
Civilno-družbenim organizacijam se odreka reprezentacijski kapital,
ki ga imajo kot političen subjekt. Državne strukture ne polemizirajo
z vsebino gejevskih in lezbičnih političnih zahtev. Demokracija,
kot jo ponuja birokratska nomadska elita/globalizacija, je prikrita
uniformiranost. Mornarji da, geji da, toda Dieslovi.
Tisto, kar požira, je družba sama, monotona čobodra navidezno
različnih identitet, ki pa so vse v funkciji družbene reprodukcije.
Naomi Klein v No Logo, v poglavju Patriarchy gets funky, polemizira
o (ne)uspešnosti identitetnih politik. Manko identitetnih politik
je v tem, da zgolj oponašajo politični boj. Korporativistični
kapitalizem jih je zlahka vgradil v svojo marketinško stategijo.
Identitetne politike so se torej podružbile.
Raztek slepe ulice strategij političnega delovanja je moč iskati
v proizvajanju motenj.
Kdo so nosilci identifikacije v prihodnosti? Implozijo, točko
zloma predstavljajo tisti, s katerimi se povezuje antikulturnost,
antidružbenost, družbeni hendikep. Politizacija spola in seksualnosti
predstavlja motnjo v reprodukciji sveta pravšnjosti in primernosti.
Homo gibanja in homo scena bi morala že enkrat dojeti, da navidezna
vključenost v izključevalne mehanizme kapitalistične ideologije
ne pomeni napredka, pač pa požrtje. Bite the hand that feeds
you!
Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16
LLOBBY - notranji | Carnival
= defense | LLOBBY - zunanji
| JUGOSLAVIJA | TEMA3MESEČJA
- Nasilje| VEN IZ KLOZETA | ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET
- Marlene Diestrich | SCENA | MEDIJSKE
REALNOSTI | PORNOVIZIJA | EVA (strip)
| SUMMARY (in English)
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh
|
