Lesbo: politična, kulturna in
socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.

Zadnja številka.

Pravkar izšla dela:

Joan Nestle
PREPOVEDANA DEŽELA

Nina Dragičević
SLAVNE NEZNANE

Nataša Sukič
PIKNIK

Petra Hrovatin
POLETNI VOLKOVI

Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.

11. 6. 2011

Govor dr. Tatjane Greif na Paradi ponosa v Splitu

Dragi prijatelji,

danas se u prekrasnom gradu Splitu održava prva parada ponosa, prva javna manifestacija za prava seksualnih i rodnih manjina.

U Slovenji, odakle dolazim, ove godine slavimo 11. godišnjicu parade; ponosna i sretna sam, da sam danas svjedokinja kako se Split pridružuje u paradnu povorku naše regije.

Srž demokratskog društva je u slobodi svakog pojedinca. Ne u diktaturi večine, več u jednakim pravima i glasovima manjina - da ih se čuje i poštuje.

Temeljne slobode možda izgledaju jednostavno, a u stvarnom životu su često teško ostvarljive.

Parada ponosa je daleko više od običnog okupljanja i marširanja. Ona je globalni simbol vizibiliteta LGBT zajednice, simbol zrelosti i spremnosti na javne zahtjeve jednakih prava.

Ono što je tiho i nevidljivo, ne postoji, a onaj koji ne postoji, ne može tražiti nikakva prava.

Ovom prilikom žeilm čestitati GLBT zajednici, i aktivistima i aktivisticama u Hrvatskoj izraziti iskrenu podršku za taj hrabri poduhvat.

Želim zahvaliti svima, koji su pripomogli, da danas zajedno slavimo taj korak bliže idealima međusobnog poštovanja i jednakih prva za sve.

Neka ptice duginih boja danas lete visoko!

Govor Urške Sterle na enajsti Paradi ponosa, ki je potekala 4. junija 2011 v Ljubljani

Sedemindvajset let mineva, odkar nam ni potrebno sredi noči na televiziji loviti tistih redkih filmov, ki ne smešijo homoseksualnosti, pač pa lahko v družbi prijateljev na Festivalu gejevskega in lezbičnega filma gledamo homoseksualne filme, sedemindvajset let, odkar nam ni potrebno v knjigah med vrsticami razbirati homoseksualne želje, ker lahko beremo knjige javno razkritih, ne samo tujih, pač pa tudi domačih avtoric in avtorjev, ki jih objavljata gejevski in lezbični založbi.

Očitke, da je parada ponosa ali pa katerikoli drug dogodek, povezan z geji in lezbijkami, samopromocija in zgolj zbujanje pozornosti, lahko z lahkoto zavrnemo, dokazi za to, koliko medijskega prostora nam je bilo brez tovrstnih dogodkov namenjeno in na kakšen način se je homoseksualnost tematizirala, pa ležijo v medijskem arhivu Lezbične knjižnice – ene izmed redkih še delujočih knjižnic v Evropi, specializiranih za študije spola in seksualnosti ter beleženje gejevske in lezbične zgodovine.

Prav tako je natančno popisana, zabeležena in arhivirana zgodovina političnih prizadevanj za zakonsko enakopravnost. Homofobni diskurz, ki trdi, da zahtevamo posebne pravice in ki se kot laž, ki jo dovoljkrat ponovimo, spreminja v resnico za naše homofobne sodržavljane, za svoje izkrivljanje realnosti ne more najti podlage v manifestih, zapisnikih, javnih pozivih, v zgodovinskih dokumentih torej, ki smo jih arhivirali v vseh teh letih organiziranega delovanja kot gibanje in kot skupnost.

Pravica do socialne in materialne varnosti, ki jo nudi sklenitev zakonske skupnosti, ni posebna pravica. Pravica do varnega in nediskriminatornega delovnega okolja ni posebna pravica. Pravica do fizične in čustvene varnosti ni posebna pravica. Pravica do izbire življenjskega sloga je neodtujljiva pravica slehernega posameznika in naloga države je, da mu zagotavlja možnosti za dostojanstven obstoj.

Prve zahteve po ureditvi zakonske zaščite gejev in lezbijk pred diskriminacijo so se pojavile takoj na začetku gibanja. Na popolno uzakonitev svojih pravic do socialne, fizične in čustvene varnosti čakamo sedemindvajset let.

Za nami je sedemindvajset let kulturnega in političnega delovanja, javnega delovanja in javnih dogodkov, na katere so vrata odprta vsem. Ni vam potrebno biti gej ali lezbijka, da si ogledate film s homoseksualno vsebino, kakor vam ni potrebno biti črnka, da preberete knjigo Angele Davis, ali Rom, da uživate ob romski glasbi, ali hendikepirani, da ugotovite, v koliko kulturnih institucij ali prostorov druženja zaradi svoje oviranosti ne boste imeli dostopa.

Na prvi paradi ponosa so bili naši podporniki in soborci iz vrst hendikepiranih, Afriškega centra, izbrisanih, gibanja za drugačno globalizacijo, anarhistov. To dejstvo omenjam, ker se je v času tako imenovane ekonomske krize potrebno vrniti k preprostemu političnemu konceptu. Imenuje se solidarnost.

Solidarnost je tisto, k čemur pozivamo naše sodržavljane in sodržavljanke, medtem ko v parlamentu poteka politično kockanje, ki nas je pripeljalo v situacijo, kjer so preživetvena vprašanja ranljive manjšine instrumentalizirana za nabiranje političnih glasov. Pozivamo vas, da spregledate farso, ki se odvija, da pogledate preko puhlic o biološkem determinizmu, moralni paniki in podobnih odvodih, ki depolitizirajo pomembna vprašanja, ki se tičejo napredka, varnosti in modernosti neke države. Pozivamo vas, da vržete pogled mimo tistih, ki na vse grlo vpijejo o posebnih pravicah, in za njihovimi praznimi besedami vidite nas, geje in lezbijke, in se odločite za najbolj politično dejanje v tem tekmovanju v kričanju – za solidarnost z vašimi sodržavljankami in sodržavljani.

Morda se zavedate, da v času krize in razrastu sovraštva vsakdo pride na vrsto. Morda si mislite, da čas za vas še ni prišel, ker niste ne lezbijka ne izbrisani ne Romkinja ne hendikepirani. Toda slabi časi ne prihajajo, slabi časi so že tu.

Živite v državi, kjer smo homoseksualci, Romi, migranti in druge ranljive skupine žrtve fizičnega in psihičnega nasilja. Kjer je tudi vaša zaposlitev in z njo povezana socialna varnost postala vprašljiva, ker vas je neobrzdani kapitalizem oropal dostopa do vseh tistih pravic, za katere so bila potrebna desetletja, da so se uzakonile. Živimo v državi, kjer se politične točke nabirajo na hrbtih najranljivejših skupin v družbi in kjer so vaši otroci ali pa njihovi prijatelji, vaši sodelavci, sorodniki in sosedje s sovražnim govorom zmanipulirani do te mere, da v času kulturnega dogodka, literarnega večera, zamaskirani s kamenjem in baklami v rokah napadejo gejem in lezbijkam prijazen lokal. Da naslednje leto vržejo vanj ne eno, pač pa več molotovk in ga popišejo s sovražnimi grafiti, seveda s slovničnimi napakami, kajti sovraštvo, nasilje in zatiranje ne potrebujejo slovnice, ne potrebujejo kulture in ne potrebujejo moderne civilizirane države, pač pa molk in apatijo, tiho odobravanje in pa seveda najbolj ploden humus – javni sovražni govor, ki jim daje dovoljenje in odvezo, da se v družbi razrastejo kot rak. Živite v državi, kjer nekaj čez peto uro zjutraj, pri belem dnevu, z betonskim podstavkom razbijejo okno edinega gejem in lezbijkam prijaznega lokala. Prostora, v katerem nekaj ur kasneje mavrični otroci, otroci istospolnih staršev, poslušajo pravljice ob razbiti šipi. To zagotovo ni usoda, ki bi jo kdorkoli želel zase ali za sočloveka.

Dolžnost gejevske in lezbične skupnosti je, da ne pustimo, da nas preglasi sovražni govor. V časih, ko se merila civiliziranosti in modernosti družbe nižajo, ko se državljanom in državljankam v glavo vtepa strah, da je zaradi golega preživetja potrebno držati jezik za zobmi in kjer se kot odvod za frustracije, ki jih proizvajata brezperspektivnost in izginjajoča socialna varnost, promovira nasilje nad socialno ranljivimi skupinami, je javno, artikulirano, politično delovanje bistveno ne samo za naše preživetje in preživetje naše skupnosti, pač pa je tudi družbeno odgovorno ravnanje.

Še zadnje besede gejevski in lezbični skupnosti – nikoli ne smemo postati apatične žrtve. Nikoli ne bomo prevzeli mentalitete žrtve, dokler se bomo zavedali, da je to tukaj naš prostor, da so to naše knjige, naši arhivi, naša zgodovina, naša kultura in da smo jih gradili, pisali in ustvarjali sedemindvajset let.

Ljubljana, 3. 1. 2005

ODPRTO PISMO VLADI RS 

Sekciji ŠKUC-LL in ŠKUC Magnus, ki delujeta na področju človekovih pravic istospolno usmerjenih, izražata razočaranje in zaskrbljenost zaradi dejstva, da je vlada RS na seji dne 23. 12. 2004 iz postopka v Državnem zboru umaknila predlog zakona o istospolni partnerski zvezi (ZIPZ) in napovedala pripravo novega osnutka, in sicer brez možnosti sodelovanja nevladnih organizacij, ki imajo na tem področju legitimni interes. 

Obstoječi predlog zakona, katerega cilj je odpraviti diskriminacijo in zagotoviti enakopravnejši položaj istospolnih parov v primerjavi s pari moškega in ženske, je plod osemletnih prizadevanj in sodelovanja med NVO in MDDSZ RS. Predlog je bil že obravnavan na seji DZ RS, julija 2004, kjer so poslanci in poslanke z glasovanjem odločili, da obstaja utemeljena potreba po ureditvi pravnega statusa istospolnih parov in da je z zakonodajnim postopkom treba nadaljevati.

Pričakovali smo, da se bo obravnava zakona nadaljevala po volitvah. Zato smo neprijetno presenečeni, ker vlada ne namerava nadaljevati z zakonodajnim postopkom, ampak skuša pripraviti nov predlog zakona. Po osmih letih dela na zakonskem predlogu smo se torej znašli na ničelni točki.  Smatramo, da je obstoječi predlog zakona kvaliteten in primerljiv s podobnimi zakoni v EU, zato ne vidimo razloga za pisanje novega predloga. S takšnim tempom se nikakor ne moremo strinjati, saj odlašanje odločitev in odgovornosti oblasti glede vprašanja manjšin ne more trajati v nedogled.

Odločitev vlade RS za umik obstoječega predloga ZIPZ, potem ko je ta že bil v parlamentarni razpravi, torej za umik zakona sredi zakonodajnega procesa, razumemo kot akutno pomanjkanje politične volje, namerno zavlačevanje in podaljševanje diskriminatornega statusa istospolnih parov. Nobeni demokratični oblasti ne bi smelo biti v interesu ohranjati diskriminacije na kateremkoli področju. 

Od vlade RS zato pričakujemo razloge za takšno ravnanje, zlasti pa pojasnilo, zakaj so iz postopka izločene NVO, ki so od leta 1997 imele možnost sodelovati pri pripravi predloga zakona in kakor je tudi v skladu s Poslovnikom vlade, ki omogoča razvoj civilnega dialoga. 

Hkrati opozarjamo, da je takšno ravnanje v nasprotju s smernicami EU - po zagotovilih evropskega komisarja za pravosodje, svoboščine in varnost ter podpredsednika Evropske komisije Franca Frattinija ter evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimira Špidle ter drugih organov v EU, je prizadevanje za ureditev pravnega statusa istospolnih parov in harmonizacija evropske zakonodaje eden izmed ciljev EU.

Večina držav v Evropi zakonsko ureja status istospolnih parov (Nemčija, Francija, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, Danska, Švedska, Norveška, Finska, Islandija, Švica, Luksemburg, Portugalska, Madžarska, Hrvaška), podobni zakoni pa so na poti tudi drugod (Španija, Italija, Avstrija, Irska, Češka, Poljska, Slovaška, Latvija). Bojimo se, da bo Slovenija ostala čisto na repu Evrope.

Vlado RS pozivamo, naj ne znižuje že doseženih kriterijev, naj preneha blokirati pravice družbenih manjšin in ravna odgovorno ter v duhu evropskih vrednot. Nevladne organizacije, ki delujemo na področju pravic istospolno usmerjenih, ne bomo pasivno opazovale kratenja pravic te družbene manjšine, temveč nameravamo z zahtevami za ustavno zajamčeno enakopravnost pred zakonom ter uresničevanje evropskih demokratičnih norm nadaljevati tudi v prihodnje.

ŠKUC-LL,
Tatjana Greif

ŠKUC Magnus,
Miran Šolinc

Ljubljana, 24. 12. 2004

MEDNARODNI POZIV

Lezbična sekcija ŠKUC-LL je danes na Skupino za pravice gejev in lezbijk pri Evropskem parlamentu, na evropskega komisarja za pravosodje, svoboščine in varnost in podpredsednika Evropske komisije Franca Frattinija, ter na evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimira Špidlo naslovila dosje in apel.   V dosjeju jih obveščamo o zgodovini izključevalnih in homofobičnih stališč treh vodilnih politikov v RS – ministra za delo družino in socialne zadeve RS Janeza Drobniča, predsednika DZ RS Franceta Cukjatija in podpredsednika DZ RS Saša Pečeta. V apelu poslancem Evropskega parlamenta ter komisarjema Frattiniju in Špidli, jih pozivamo, da naj po svojih močeh na ravni EU opozorijo na kratenje človekovih pravic seksualnih manjšin v Sloveniji, ki je članica EU. Kot NVO, aktivna na področju človekovih pravic istospolno usmerjenih, smo izrazili zaskrbljenost zaradi nestrpnosti, izključevalnih praks in sovražnega govora s strani političnih struktur RS do različnih manjšin in marginaliziranih družbenih skupin, med katere sodijo tudi seksualne manjšine. Še zlasti smo zaskrbljeni nad dejstvom, da je po osmih letih prizadevanj za legalizacijo istospolnih partnerskih zvez, vlada RS na četrtkovi seji odločila, da ne bo nadaljevala s postopkom za sprejetje obstoječega predloga zakona o istospolnih partnerskih zvezah.

Vabilo

Vljudno vabljeni na okroglo mizo Ogledalo časa, istospolni pari in družine večno pred vrati. Dogodek bo 21. aprila 2011 ob 10. uri v Centru Evropa na Dalmatinovi ulici 4 v Ljubljani.

Spregovorili bomo o pravnem urejanju istospolnega partnerstva in družin, situaciji in pravni ureditvi tega področja v državah Evropske unije, predlogu Družinskega zakonika ter vprašanju ustavnosti referenduma v primeru človekovih pravic. Predstavili bomo tudi rezultate raziskave med LGBT populacijo o odnosu do novega Družinskega zakonika ter smernice in politike Evropske unije. Sodelovali bodo: Jelko Kacin, poslanec Evropskega parlamenta; dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na MDDSZ RS; prof. dr. Ciril Ribičič, redni profesor za ustavno pravo na PF in nekdanji ustavni sodnik; doc. dr. Barbara Rajgelj, Fakulteta za družbene vede in Kampanja za vse družine, in dr. Tatjana Greif, Sekcija ŠKUC-LL. Pogovor bo vodil dr. Roman Kuhar, Mirovni inštitut Ljubljana.

Okroglo mizo organizira Sekcija ŠKUC-LL v okviru projekta Equal Citizenship for LGBT: Extending Equality for Same-sex Partnerships and Family, ki ga podpirata Fundacija Astraea in društvo ŠKUC. Izvedbo dogodka v Centru Evropa sta omogočila Urad vlade za komuniciranje in Predstavništvo Evropske komisije v RS.

14. 3. 2011
Partnerski projekt s Srbijo in Hrvaško – »Upravljanje raznolikosti v zaposlovanju«

Nosilec projekta: Društvo ŠKUC – sekcija LL
Partnerja projekta: Kontra (Hrvaška) in Gayten (Srbija)
Trajanje projekta: 2010 in 2011

Projekt omogoča Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

Lezbična sekcija ŠKUC-LL v Srbiji in na Hrvaškem izvaja dveletni projekt »Upravljanje raznolikosti v zaposlovanju«, katerega namen je prenos znanj, ki smo jih razvili v okviru projektov EQUAL in PROGRESS. V okviru projekta bo potekal trening trenerjev - usposabljanje strokovnjakov nevladnih organizacij za človekove pravice (v Srbiji in na Hrvaškem) za usposabljanje socialnih partnerjev (sindikatov in delodajalcev) za uvajanje in trajno izvajanje proti-diskriminacijskih politik v zaposlovanju in na trgu dela, s ciljem preprečevanja vsakršne diskriminacije in povečevanja vključenosti ranljivih družbenih skupin.

16. 2. 2011
ZGODOVINA AKTIVIZMA ZA LEGALIZACIJO GEJEVSKIH IN LEZBIČNIH PARTNERSKIH ZVEZ V SLOVENIJI
Nataša Velikonja

PDF

Vprašanja gejevske in lezbične zakonske zveze, partnerskih razmerij in starševskih pravic so že desetletja ena od prednostnih tematik gejevskega in lezbičnega aktivizma. Če je v sedemdesetih letih 20. stoletja večina aktivističnih prizadevanj lezbičnih in gejevskih organizacij potekala na ravni zahtev po individualnih pravicah, pravici do svobodne izbire seksualne orientacije in življenjskega stila, zahtev po odpravi kriminalizacije homoseksualnosti in drugih, pa se je v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih težišče aktivističnih prizadevanj premaknilo z nivoja individualnih pravic istospolno usmerjenih oseb tudi na nivo enakopravnosti posameznika v razmerju do življenjskega partnerja ali partnerice, to je, na področje formalne zakonske ureditve partnerskih razmerij.
-
V pričujočem pregledu najdete kronologijo aktivističnih pobud in delovanja za legalizacijo gejevskih in lezbičnih partnerskih zvez v Sloveniji. Navedeni so nekateri ključni dogodki, ki so pogojevali spremembe pravnega položaja gejevskih in lezbičnih partnerstev. Objavljena so mnenja, ki so si v skorajda treh desetletjih letih sledila v splošni javnosti, civilni družbi, političnih institucijah, med politiki in političarkami, med gejevskimi aktivisti in lezbičnimi aktivistkami. Podatki, citati in tematski poudarki so zbrani iz časopisnih, revijalnih, knjižnih ali spletnih virov, navedenih v nadaljevanju besedila. Neprecenljivo podporo so nudile gejevske in lezbične revije Revolver, Lesbo in Narobe – zaradi njih je do potankosti popisana zgodovina ne le ukvarjanja z legalizacijo gejevske in lezbične zakonske zveze, temveč na splošno gejevskega in lezbičnega gibanja ter dogajanja v Sloveniji. Za pomoč pri zbiranju podatkov se zahvaljujem dr. Tatjani Greif in Urški Sterle.

december 2010/januar 2011
RAZISKAVA MED LEZBIČNO, GEJEVSKO, BISEKSUALNO IN TRANSEKSUALNO POPULACIJO O ODNOSU DO NOVEGA DRUŽINSKEGA ZAKONA
Analizo napisali Urška Sterle in Nataša Velikonja

PDF

Raziskavo med lezbično, gejevsko, biseksualno in transeksualno populacijo o odnosu do novega Družinskega zakonika oziroma do vprašanj, ki se dotikajo njenega partnerskega, družinskega in starševskega položaja in statusa, je s podporo lezbične fundacije Astraea izvedla lezbična sekcija LL, ki deluje znotraj Društva Škuc. V razgreti družbeni atmosferi v Sloveniji, ki se pne nad sprejemanjem novega Družinskega zakonika, v katerem je bila sprva predvidena tudi pravica istospolnih partnerjev in partneric do zakonske zveze in vseh spremljevalnih pravic in obveznosti, je vpogled v mnenje prizadete populacije, ki bi z njihovo potrditvijo končno dosegla enakopraven status v vsaj enem od mnogih področij zasebnega življenja, politično neizbežen. S pričujočo raziskavo se tako zoperstavljamo razširjeni, popularni, že skorajda samoumevni, a izjemno nevarni ideji, da lahko politika ali del družbe odločata in odločita o – kot je zapisala ena od anketiranih lezbijk – »zelo, zelo življenjsko pomembnih zadevah« določene skupine ljudi brez upoštevanja tudi njihovih stališč, predlogov in ugovorov in, nazadnje, celo brez njihovega pristanka.

Mednarodna konferenca Enakopravno zaposlovanje

19.-20. april 2007, Center Evropa (Dalmatinova 4), Ljubljana

Konferenca je del evropske iniciative EQUAL, pomeni pa zaključni del večletnega mednarodnega sodelovanja v partnerstvu TRACE, čigar skupni cilj je odpravljanje neenakosti zaradi spolne usmerjenosti v zaposlovanju. Osvetliti želimo vlogo in odgovornost socialnih partnerjev - združenj sindikatov in delodajalcev, države ter nevladnih organizacij pri zagotavljanju zaščite pred vsemi oblikami diskriminacije. Razvoj varnega in zdravega delovnega okolja, spoštljivega odnosa do raznolikosti na delovnem mestu ter enakih možnosti za vse so le nekateri od vsebinskih poudarkov.

11. oktobra 2007 okoli enih zjutraj je bil v ljubljanskem gostinskem lokalu Orto bar lezbični par žrtev nestrpnega odnosa varnostnika in lastnika lokala. Varnostnik je preko kamer opazil, da se dekleti poljubljata, zato je odšel do njiju in zahteval, naj takoj zapustita lokal, češ da Orto bar ni »take vrste lokal«, zato naj gresta v »tak« lokal, kjer se »to« počne. Dekleti sta ga vprašali, ali je homofob, na kar ni reagiral, le ponovil je svoje navedbe. Dekleti sta se nato pritožili lastniku lokala, ki je sicer zagotovil, da se lahko vrneta v lokal, hkrati pa izjavil, da je Orto bar »heteroseksualen lokal«. Iz njegovih besed ni bilo razvidno, da bi obžaloval dogodek.

Omejitev gibanja in prisilna odstranitev dveh deklet iz Orto bara je protipravno dejanje, ki vsebuje elemente diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Gre za izrazito homofobični incident, ki mu botrujejo predsodki, odpor, strah oziroma sovraštvo do homoseksualnosti. Hkrati pa so ravnanje in izjave osebja lokala v nasprotju z veljavnimi zakonskimi predpisi in pomenijo kršitev z Ustavo zajamcenih človekovih pravic in svoboščin, osebne integritete in dostojanstva, 141. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije ter Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO).

Nadlegovanje in nasilje nad geji in lezbijkami na ljubljanskih ulicah in lokalih beležimo že več let, storilci pa večinoma ostanejo neidentificirani in nekaznovani. Tokratni homofobni incident je identičen dogodku iz leta 2001, ko je varnostnik ljubljanskega lokala Cafe Galerija prepovedal vstop dvema gejema. Prepričani smo, da nevzdržno mlahav odnos mestnih in državnih oblasti do takšnih in podobnih incidentov botruje njihovemu vztrajnemu ponavljanju.

O incidentu so bili obveščeni javnost, policija, varuhinja človekovih pravic in zagovornica načela enakih možnosti pri vladi RS ter župan Ljubljane. Incident ostro obsojamo, od organov pregona, mestnih oblasti in vseh pristojnih institucij pa zahtevamo, da se odzovejo na ustrezen način, ki ga predpisuje slovenski in evropski pravni red, da podajo javnosti nedvoumno sporočilo o nesprejemljivosti in nezakonitosti tovrstnih dejanj ter zagotovijo varnost in zaščito vseh državljanov in državljank.

V tednu, ki prihaja, pripravlja lezbična skupnost v Ljubljani vec protestnih akcij. Hkrati pozivamo solidarno javnost k bojkotu obiskovanja omenjenega lokala.

Ne obdajajmo homofobicnega nasilja z molkom!

Za sekcijo ŠKUC-LL:
dr. Tatjana Greif
Nataša Velikonja

Ljubljana, 14. oktober 2007

AKCIJA - Iščemo gejem in lezbijkam prijaznega delodajalca

Protest proti rasizmu

V imenu lezbične sekcije ŠKUC-LL ostro nasprotujemo ukrepom slovenske vlade v zvezi s pregonom skupine dolenjskih Romov. Obsojamo javni linč, vaške straže, pobesnelo množico več sto krajanov in krajank, ki jurišajo na majhno skupino Romov. Protestiramo proti nepripravljenosti predstavnikov države, da v okviru ustavnih zagotovil, nacionalnega in mednarodnega prava in temeljnih civilizacijskih norm zagotovijo red in zakonitost. Država je popustila pred neciviliziranimi zahtevami, grožnjami in fizično silo krajank in krajanov Ambrusa ter nemočno skupino Romov z njihovih domov izgnala v rezervat v Postojno. Tako so Romi postali begunci v lastni državi.

Predstavniki države Slovenije eklatantno kršijo človekove pravice Romov. Ukrepi države so v nasprotju z več členi Ustave Republike Slovenije. Med drugim s 14. členom (enakost pred zakonom), 32. členom (svoboda gibanja), 34. členom (osebno dostojanstvo in varnost), 36. členom (nedotakljivost stanovanja), 63. členom (prepoved spodbujanja k nestrpnosti). Ukrepi države Slovenije so ravno tako v nasprotju z več določili evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer: s 1. členom (obveznost spoštovanja človekovih pravic), 5. člen ( pravica do svobode in varnosti), 14. členom (prepoved diskriminacije). Gre za dejanja, kazniva po 141. členu (kršitev enakopravnosti) in 300. členu (zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštvo, razdora ali nestrpnosti) Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Sklepamo, da je slovenska vlada pričela s sistematičnim čiščenjem manjšinskih skupin v družbi, ki ji niso po volji. Pogrom proti Romom iz Dečje vasi lahko razumemo zgolj kot nadaljevanje slovenske kristalne noči, ki se je začela z izbrisanimi. Nočemo živeti v državi, ki s svojo podporo rasizmu pregreva sovraštvo in najbolj nizkotne nacionalistične strasti!

Za ŠKUC-LL:

Dr. Tatjana Greif

Nataša Velikonja

Ljubljana, 22.06.2005

IZJAVA ZA JAVNOST

Državni zbor RS je dne 22. junija sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS).

Gejevske in lezbične organizacije, ki si v Sloveniji že od leta 1997 prizadevamo za ureditev pravnega statusa istosponih parov se zavedamo, da predstavlja sprejem ZRIPS prvi korak na področju enakopravnejše zakonodaje, ki bo istospolnim parom omogočila nekatere formalne pravice in dolžnosti.

Hkrati z obžalovanjem ugotavljamo, da je ZRIPS – ki je nastal brez sodelovanja nevladnih organizacij in brez demokratičnega civilnega dialoga – pomanjkljiv in v več pogledih diskriminatoren. Zaradi selektivnega uvajanja samo delnih pravic ter popolnim ignoriranjem pravic s področja socialne varnosti, ki so sicer bistveni del tovrstnih zakonov v Evropi in v EU, novi zakon uvaja parcialno, drugorazredno državljanstvo. Namesto enakopravnosti uvaja seksualni aparthaid.

Kot nevladne organizacije, ki v Sloveniji že več kot 20 let delujemo na področju človekovih pravic in svoboščin, in hkrati organizacije z legitimnim pravnim interesom na tem področju, opozarjamo, da ne moremo pristati na selektivno in hierarhično reševanje statusa seksualnih manjšin, ki pomenijo zgolj ukrep navidezne demokracije.

Zato smo ob sprejemu ZRIPS dolžni opozoriti na dejstvo, da zakon uvaja diferencirano obravnavo in tako ne ustreza temeljnim kriterijem enakopravnega državljanstva in načela enakih možnosti. V bodoče si bomo prizadevali za spremembe in izboljšave ZRIPS ter nadaljnje zahteve po pravičnem civilnem dialogu.

Hkrati obsojamo žaljivo nizko raven parlamentarne razprave o ZRIPS ter pravicah manjšin in vse večjo vulgarizacijo diskurza v DZ, zlasti žaljivke na račun poslank Majde Potrata in Majde Širca, ter dejstvo, da vodstvo DZ ni sposobno zajamčiti minimalnega nivoja kulture govora v tej najbolj reprezentativni instituciji države, kar temeljno krni njen ugled in verodostojnost.

dr. Tatjana Greif, za ŠKUC-LL

Miran Šolinc, ŠKUC-MAGNUS

Bruselj, 22.06.2005

ODPRTO PISMO POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA ZBORA RS

(besedilo v angleškem jeziku)

Open letter to the President of the Slovenian Parliament,
Mr. France Cukjati
Subiceva 4
1000 Ljubljana
Slovenia

22/06/2005

We, as members of the European Parliament, are disturbed and worried by the derogative tones of speech used in the National Assembly of the Republic of Slovenia during the debate on the Bill of Registration of Same-sex Partnerships on June the 17th.

We would like to encourage the Presidency of the Parliament to conduct its sessions with a fair and equal manner. Homophobic and otherwise insulting remarks are not of good taste nor should be allowed in any parliamentary debate or discussion.

We hope for an appropriate and balanced discussion today, on the 22nd of June, in which all opinions and arguments are be regarded with the same respect and treated in accordance to good parliamentary etiquette.

Yours sincerely,

Michael Cashman, Sophie Int'Veld, Alexander Stubb, Raül Romeva, Ewa Hedkvist-Petersen, Mojca Dracar Murko, Anna Hedh, Asa Westlund, David Hammerstein-Mintz, Monica Frassoni, Sarah Ludford, Holger Krahmer, John Bowis, Helene Flautere, Ieke van der Burg, Luis Yanez-Barnuevo Garcia

Supporters of the Letter:

Jan Andersson, Inger Segelstöm, Thijs Berman, Roselyne Bachelot, Adeline Hazan, Piia-Noora Kauppi

Ljubljana, 25.03.2005

Odprto pismo: podpora pesnici Nataši Velikonja

Spodaj podpisani literarni ustvarjalci in ustvarjalke izražamo podporo pesnici Nataši Velikonja, ki ji je Ministrstvo za kulturo RS marca 2005 zavrnilo prošnjo za podaljšanje »pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove«.
Ogorčeni in začudeni smo nad »argumenti« Ministrstva za kulturo, češ da avtorica ne izpolnjuje kriterijev izrednega kulturnega prispevka in drugih kriterijev. Nataša Velikonja je že sredi devetdesetih vzbudila pozornost s pesniškim prvencem Abonma in nekaj let pozneje z drugo pesniško zbirko Žeja. Konec lanskega leta pa je, ravno tako pri založbi ŠKUC, izdala tretjo zbirko, po mnenju poznavalk in poznavalcev doslej svoje najboljše in najbolj zrelo, gotovo pa najbolj neizprosno in družbeno kritično literarno delo.

Preseneča in skrbi nas argument ministrstva, da ima avtorica »preskromen opus del v zadnjem triletnem obdobju«. Kateri so torej tisti kriteriji, če ne prav kvaliteta literarnega izraza, ki štejejo v slovenskem kulturnem prostoru, ko gre za podporo nadarjenim in prodornim umetniškim ustvarjalcem? Se da kvaliteto izmeriti z obsegom napisanih strani v knjigi? S številom nagrad, ki se jim omenjena avtorica zavestno izogiba, ker se je odločila za popolni odmik od literarne scene, za samotno in samosvojo literarno pot, za držo, ki jo tudi sicer dosledno zagovarja in živi na vseh ravneh svoje eksistence? Ravno ta odmik in odklanjanje pripadnosti katerikoli skupini je tisto, kar daje presežno vrednost njenemu delu, saj v njeno literarno snovanje vnaša dragocene in drugačne perspektive, takšne, ki jih je zmožen opisati le tisti ali tista, ki takšno izkušnjo živi! Je mar po vsem, kar je Nataša Velikonja objavila v zadnjih desetih letih, sploh mogoče dvomiti o njeni izjemni literarni vrednosti? Tisti, ki njenemu ustvarjanju sledimo, smo trdno prepričani, da imamo v primeru Nataše Velikonja opraviti z vrhunsko ustvarjalko, eno najboljših ta trenutek pri nas!

Komisijo, ki je sprejela sporno odločitev - predsedujočega dr.Leva Krefta ter njeni članici in člana dr.Toma Virka, dr.Igorja Škamperleta, dr.Marjano Kobe in Petro Vidali - pozivamo, naj ponovno premisli svojo odločitev! Bogata bibliografija in kritiške ocene poznavalk in poznavalcev ustvarjanja Nataše Velikonja so dokaz, da navedbe Ministrstva za kulturo nimajo nikakršne podlage, zaradi česar podpisnice in podpisniki sklepamo, da so plod pristranskih presoj in izključevalnih praks, že videnih v slovenskem literarnem prostoru. Sprašujemo se, ali ni morda negativna odločba Ministrstva za kulturo zakoreninjena v odklanjanju manjšinske literature, homoerotične poezije ter v izključevanju vsakršnih drugačnosti?

Ministrstvo za kulturo bi se moralo zavedati, da s tovrstnimi posegi ogroža socialni status umetnikov in onemogoča življenje, delo in literarni izraz ene najbolj odrinjenih in zapostavljenih umetniških zvrsti. Tovrstna politika ministrstva krni in siromaši mnogoterost in raznolikost umetniškega snovanja v Sloveniji, namesto da bi ga spoštovala, spodbujala in negovala. Spodaj podpisane in podpisani ne pristajamo na birokratska merila in na sporne ter izmuzljive kriterije pri vrednotenju umetniških del, takšne, ki komisijam Ministrstva za kulturo omogočajo subjektivne in zato vse prevečkrat krivične ocene! Predvsem pa ne podpiramo do »robnih in manjšinskih kultur« neobčutljivih presojevalcev.

Podpisi:

Alja Adam
Esad Babačić
Ciril Bergles
Andrej Blatnik
Primož Čučnik
Lidija Dimkovska
Veronika Dintinjana
Zdena Gajser
Polona Glavan
Jan Grabnar
Kristina Hočevar
Tatjana Jamnik
Ana Jelnikar
Tomislav Kiš
Petra Kolmančič
Barbara Korun
Taja Kramberger
Mojca Kumerdej
Tom Ložar
Gašper Malej
Jolka Milič
Vinko Moderndorfer
Vida Mokrin Pauer
Andrej Morovič
Brane Mozetič
Aleš Mustar
Maja Novak
Iztok Osojnik
Josip Osti
Boris Pintar
Gregor Podlogar
Denis Poniž
Jure Potokar
Lili Potpara
Jana Putrle
Primož Repar
Stanislava Repar Chrobakova
Drago B. Rotar
Alma Maruška Sedlar
Peter Semolič
Andrej E. Skubic
Vanja Strle
Ivo Stropnik
Slavica Šavli
Milan Šelj
Tone Škrjanec
Renata Šribar
Aleš Šteger
Maja Gal Štromar
Jože Štucin
Suzana Tratnik
Maja Vidmar
Vesna Vravnik
Alenka Zorman

Ljubljana, 8. 3. 2005

Pripombe ŠKUC-LL in ŠKUC-Magnus na predlog zakona o registraciji istospolnih skupnosti (ZRegIS)

1) Naslov zakona: izraz »registracija« naj se briše ali nadomesti z izrazom »ureditev«.

Obrazložitev: Izraz registracija je diskriminatoren.

2) V materijo zakona naj se vnese manjkajoče vsebine s področja zagotavljanja socialne varnosti parov, in sicer:

-zakon ne ureja področja socialne varnosti, ki je temeljnega pomena pri tovrstnih zakonih; ni torej možnosti socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja po partnerju ali partnerici;

-zakon partnerjema oz. partnericama ne podeljuje statusa svojca;

-zakon ne ureja dedovanjskih pravic.

Obrazložitev: Navedena tri področja so ključnega pomena za uresničevanje socialne in ekonomske varnosti obeh partnerjev in za stabilno eksistenco njune partnerske skupnosti.

3) Zakon selektivno in parcialno podeljuje pravice s področja stanovanjskega varstva (20. člen), pravice v kazenskem postopku (21. člen), pravice v pravdnem in nepravdnem postopku (22. člen) ter pravice v primeru bolezni (23. člen). Te vsebine so iztrgane iz konteksta statusa svojca.

Obrazložitev: Status svojca je zelo pomemben na tako rekoč vseh področjih partnerske skupnosti npr. ureditev priimka, pomeni možnost skupnega najema kredita, možnost bolniškega dopusta za nego partnerja ali partnerke, pravico ne-pričati proti partnerju v sodnih postopkih, pravico izvedeti zdravstveno diagnozo partnerja, pravico do različnih olajšav (npr. davčna olajšava za vzdrževanje partnerja), status zakonitega dediča, itd.

4) Zakon pri prenehanju skupnosti (25. člen) postavlja preveč ohlapne pogoje.

Obrazložitev: Pogoji za prenehanje istospolne skupnosti morajo biti v enaki meri strogo začrtani, kakor pri skupnosti moškega in ženske. V nasprotnem primeru to pomeni pridajanje manjšega pomena istospolnim parom.

Zaključek:

Predlog zakona ZRegIS ne izpolnjuje naših pričakovanj. V ŠKUC-LL/Magnus ocenjujemo, da pomeni nov osnutek zniževanje že doseženih standardov, saj je obseg pravic in dolžnosti v novem osnutku manjši. Menimo, da življenjske skupnosti dveh oseb istega spola, ki živita v trajnem in stabilnem partnerskem razmerju, ni mogoče reducirati zgolj na premoženjska razmerja. Ravno tako ne vidimo pravne osnove ali argumentov za priznavanje manjšega obsega pravic in dolžnosti določeni kategoriji državljanov, in sicer na osnovi spolne sestave partnerske skupnosti ter spolne usmerjenosti. To razumemo kot diskriminacijo na osnovi osebnih okoliščin - spola in spolne usmerjenosti.

Kljub temu, da si zelo želimo, da bi se to področje končno uredilo in smo še naprej pripravljeni na konstruktivni civilni dialog in čimprejšnje rešitve, pa ne bomo mogli podpreti nobenega predloga, ki bi istospolne pare postavljal v neenakopraven ali drugorazredni položaj.

Upamo, da bodo naše pripombe naletele na razumevanje in bodo v ustrezni obliki tvorno vključene v materijo zakona. Izražamo pripravljenost za nadaljnji konstruktivni dialog. Pričakujemo, da bo možno oblikovati takšno končno različico zakona, ki bo omogočila sledenje osnovnemu smotru legalizacije istospolnih zvez, ki je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnejšega položaja istospolnih parov v primerjavi s pari moškega in ženske ter ustvarjanje takšnih življenjskih pogojev, kjer bodo vsi državljani in državljanke lahko v polni meri uresničevali kvaliteto življenja.

Celovito argumentacijo v zvezi z pravno ureditvijo istospolnih partnerskih zvez smo podali v raziskavi »Primerjalna analiza evropske zakonodaje na področju istospolnih partnerskih skupnosti: Stanje v Evropi in Evropski uniji in v Sloveniji«, ki je dostopna tudi na naši spletni strani www.ljudmila.org/lesbo, zato na tem mestu argumentacije ne bi ponavljali.

V imenu sekcije ŠKUC-LL in sekcije ŠKUC-Magnus:
mag. Tatjana Greif

Ljubljana, 9.2.2005

OKROGLA MIZA

Vabimo vas na okroglo mizo "Kaj smo se naučili iz primera Buttiglione?", ki bo 14. februarja ob 17. uri - v KLUBU Cankarjevega doma v Ljubljani.

Oktobra 2004 je Evropski parlament zavrnil kandidata Rocca Buttiglioneja za mesto komisarja za pravosodje, svoboščine in varnost EU. Razlog padle kandidature so bile sporne kandidatove izjave, njegova homofobna stališča in nestrpnost do različnih družbenih skupin. Kako je s politično korektnostjo na najvišjih ravneh političnega odločanja v Republiki Sloveniji? Kako obravnavati homofobne izjave najvišjih predstavnikov slovenske vlade in parlamenta? Kako naj se danes izkazuje politični bonton v javnem govoru?

O tem bosta spregovorila gosta okrogle mize, nizozemska poslanka Evropskega parlamenta Sophie in't Veld in varuh človekovih pravic Republike Slovenije Matjaž Hanžek. Pogovor bo vodila dr. Sandra Bašič Hrvatin.

Ljubljana, 3.2.2005

IZJAVA ZA JAVNOST

11. januarja 2005 je samostojno pobudo za ukrepanje v primeru homofobnih izjav slovenskega ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča na Evropsko komisijo naslovila tudi že poslanka Evropskega parlamenta Emine Bozkurt. V Evropski uniji je diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti eksplicitno prepovedana, opozarja Bozkurtova in dodaja, da minister Drobnič sledi podobnim izjavam nesojenega Evropskega komisarja Buttiglioneja, ki je zaradi svojih izjav načrtovano komisarsko pot kaj kmalu končal. 

Na diskriminatorna stališča vodilnih slovenskih politikov je Skupino za pravice gejev in lezbijk pri Evropskem parlamentu, evropskega komisarja za pravosodje, svoboščine in varnost Franca Frattinija ter evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimira Špidlo opozorila lezbična sekcija ŠKUC-LL konec decembra 2004. Obenem je na zgoraj omenjene naslovila dosje o zgodovini izključevalnih in homofobnih stališč treh vodilnih politikov v RS (ministra za delo družino in socialne zadeve RS Janeza Drobniča, predsednika DZ RS Franceta Cukjatija in podpredsednika DZ RS Saša Pečeta) ter jih pozvala, naj po svojih močeh na ravni EU opozorijo na kratenje človekovih pravic seksualnih manjšin v Sloveniji.  

za ŠKUC-LL:

Tatjana Greif
Urška Sterle

Ljubljana, 24. 12. 2004

MEDNARODNI POZIV

Lezbična sekcija ŠKUC-LL je danes na Skupino za pravice gejev in lezbijk pri Evropskem parlamentu, na evropskega komisarja za pravosodje, svoboščine in varnost in podpredsednika Evropske komisije Franca Frattinija, ter na evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimira Špidlo naslovila dosje in apel. dalje... 

Ljubljana, 3. 1. 2005

ODPRTO PISMO VLADI RS 

Sekciji ŠKUC-LL in ŠKUC Magnus, ki delujeta na področju človekovih pravic istospolno usmerjenih, izražata razočaranje in zaskrbljenost zaradi dejstva, da je vlada RS na seji dne 23. 12. 2004 iz postopka v Državnem zboru umaknila predlog zakona o istospolni partnerski zvezi (ZIPZ) in napovedala pripravo novega osnutka, in sicer brez možnosti sodelovanja nevladnih organizacij, ki imajo na tem področju legitimni interes. dalje...

ŠKUC-LL (Klub Monokel) in ŠKUC-ŽmreŽa (Ženska mreža) organizirata tečaj za DJ-ke SHE'S A DJ, ki se začne 5. februarja in bo trajal 3 do 5 sobot. dalje...

20. FESTIVAL GEJEVSKEGA IN LEZBIČNEGA FILMA
DVAJSET LET NEMOGOČIH FANTAZIJ PROTI ODTUJITVI POGLEDA
28. 11. - 5. 12. 2004

Organizator festivala in založnik filmskega lista: Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4327 368, fax. 01 2329 185, www.skuc.org.
Selekcija in organizacija: Brane Mozetic, Igor Španjol, Suzana Tratnik, Vesna Vravnik. Pokrovitelj otvoritvenega vecera: Klub Monokel. Posebna zahvala: Aleš Pecnik, Nataša Velikonja. Besedilo: Suzana Tratnik. Oblikovanje: Hand Bag. Tisk: Collegium Graphicum. Festival je bil prvic organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival lezbicnega in gejevskega filma v Evropi. Informacije: Galfon 01 4324 089 (od 19.00 do 22.00) in Kinodvor 01 4342 548.

Ljubljana, 23. 2. 2004
DODATNA POJASNILA O ČLANSKIH V KLUBIH
NA METELKOVI

Zaradi nekaterih nejasnosti in nesporazumov vas obveščamo, da sta
klub Monokel in klub Tiffany interna kluba družbenih sekcij LL in Magnus
pri društvu SKUC - IN NE JAVNA LOKALA.

Namenjena sta gejem in lezbijkam, ki se včlanijo v kluba. Včlanjevanje za 2004 poteka v februarju vsak petek in soboto (ne za Monokel) med 20. in 22. uro v prostorih garderobe. Članarina znasa 1.000 in je namenjena za gejevske in lezbične projekte v 2004. Po 1.3. vstop v kluba brez novih članskih ne bo mogoč.

V mesecu marcu bo včlanjevanje potekalo samo ob petkih ob istih urah. Članarino plača vsak član(ica), ne glede na aktivistične zasluge ipd., vključno s personalom klubov (enostavno povedano: gratis članskih ni!). Dejstvo, da je nekdo gej (lezbijka), mu še ne omogoča vstopa, mora biti tudi član (članica).

Simpatizerje ipd. gejev in lezbijk naprošamo, da spostujejo ta pravila in da se nam pridružijo v lokalih, ki so javnega tipa (K4 itd.).
Novinarji imajo vstop v kluba samo po predhodnem dogovoru!

Hvala za razumevanje.
ŠKUC

Magnus ima 20 let!
Magnus 1984-2004
Magnus - starejši od Slovenije

Praznujemo 20 let gejevskega in lezbičnega gibanja na Slovenskem!
We celebrate 20 years of gay and lesbian movement in Slovenia!

PONEDELJEK 19.4. ob 20h
Otvoritev 3 razstav v klubih Tiffany in Monokel, šov, dress code - gay and lesbian images desired.
Portreti slovenskih gejev in lezbijk, razstava absurdnih člankov o nas

TOREK 20.4. ob 18h
Gejevski in lezbični literarni dan - predstavitev založb, knjig, branja, živa književnost v klubu Monokel

SREDA 21.4.
ob 18h - gejevski in lezbični politično humanistični dan - forum za prihodnost gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji,
ob 21h - Klub Tiffany - gledališka predstava Debbie da dol Dallas

ČETRTEK 22.4. od 20h naprej
gejevski in lezbični filmski dan - klub Tiffany
predvajanje na velikem platnu: dokumentarci, Kdo se boji Jerryja Springerja

PETEK 23.4.
ob 17h - mednarodna okrogla miza ob 20. obletnici gibanja
ob 20h - gledališka predstava Ime mi je Damjan - klub Tiffany

SOBOTA 24.4. od 22h naprej
Grad je naš! House party v Skalni dvorani - največja in najboljša mavrična zabava doslej pri nas! Nori Dj-ji in divji go-go dancerji! Vstopnice v predprodaji v klubu Tiffany. After party v klubu Tiffany.

NEDELJA 25 4.
Out in Slovenija organiza v Portorožu ogled teniškega turnirja in srečanje z Martino Navratilovo!
Ljubljana - izlet na Šmarno goro z veliko mavrično zastavo - foto seansa
več o tem na straneh OIS

DRAGKING WORKSHOP

Come play and explore around gender possibilities. Together we will experiment with gender transgression; creating Drag King characters to amuse, confuse, subvert and astonish, ourselves and others.

FACILITATORS: WINDH & VOLCANO

INDRA WINDH runs drag king workshops within the queer communities as well as for professional actresses within traditional theatre settings.

Del LaGrace Volcano has been involved in creating and documenting Drag King culture throughout the world producing THE DRAG KING BOOK in 1999.

TIME & DATE: Zagreb, April 23-25 (Fri:16:30-18:30, Sat 9:00-20:30,
Sun 10:00-15:00)

Participation cost: 100 kunas

This workshop will be conducted in an explorative, experimental and playful spirit. It is about a practical, concrete investigation of ‘masculinity’ as an idea and a construction. We apply gender transgression as a method and create a space for the participants to investigate around their own and other’s understandings and feelings around gender. We appropriate attributes, take liberties with signals, play with poses, exaggerate expressions, stage manners and take on attitudes that are usually associated with ‘male’ anatomy trying to put a spin on our habitual ways of viewing things and on gender conservative norms. Masculinity as set free from ‘the man’.

Welcome to play!

"MI DRUGAČNI – VI ENAKOPRAVNI!"
PARADA PONOSA 2003

Parada ponosa 2003 je pred vrati.
Letošnja, tretja zapored, bo v petek, 20. junija, v Ljubljani.

Slogan letošnje manifestacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev je "MI DRUGAČNI, VI ENAKOPRAVNI!" Z njim želimo še posebej opozoriti na še vedno neurejen status istospolnega partnerstva, ki mu tudi sicer na letošnji paradi namenjamo posebno pozornost. Zato bomo z živo mavricno verigo "objeli" parlament in poleg legalizacije partnerstev zahtevali odpravo vsega, kar nam daje pecat drugorazrednih državljank in državljanov.

Castna pokroviteljica parade ponosa 2003 je županja mesta Ljubljane Danica Simšič.

Program parade:

16.00 - 17.00 - zbiranje v Tivoliju;

17.00 - 18.00 - pohod do parlamenta, ki ga bomo "objeli", predenj razgrnili veliko mavricno zastavo in predstavniku/ci oblasti izrocili pismo z našimi zahtevami, mavricno zastavo in "dosje homofobija";

18.00 - 20.00 - program na Kongresnem trgu;

20.00 do jutra - Mavrična zabava na Metelkovi.

V političnem delu bodo na Kongresnem trgu spregovorili:
Erwan Fouere, veleposlanik Evropske unije v Sloveniji, Lousewies van der Laan, nekdanja poslanka v evropskem parlamentu, Danica Simšič, županja mesta Ljubljana, Vlasta Jalušič, direktorica Mirovnega inštituta, Jernej Jeraj, predsednik ŠOU v Ljubljani, Natasa Sukič, ŠKUC, predstavnik nizozemske ambasade.

V zabavnem delu bodo nastopali: Murat & Jose, Salome, Nuša Derenda, Sestre, Bobnars united, DJ Kesma, Rene...

Organizatorji: ŠKUC Magnus, ŠKUC LL, Roza klub, Out in Slovenja, Klub Libero, Legebitra.

Parado so omogočili: Ambasada Kraljevine Nizozemske, ŠOU - Študenstka organizacija Univerze v Ljubljani, Mestna obcina Ljubljana, Klub Tiffany, Urad za mladino Republike Slovenije, Urad za mladino Mestne obcine Ljubljana, Zavod Voluntariat, Imperial travel.

VLJUDNO VABLJENI!

Kontaktne osebe: Miran Šolinc, Škuc Magnus (031 875 975); Mitja Blažic, Out in Slovenija (031 634 987); Roman Kuhar (031 342 708); Miha Lobnik, Legebitra (041 508 450).

Letak, darilo gejevskih in lezbičnih organizacij Slovenski ljudski stranki, 27.1.2004.

Koromač
(foeniculun vulgare var. azoricum (syn. foeniculum dolce))
tudi gomoljni koromač, komarček, sladki janež oz. finokio



Je izvrstna zelenjava z izrazitim okusom po janežu. Cenili so ga že Grki in Rimljani. Vojaki so ga jedli, da bi ostali zdravi, dame, da se ne bi zredile.
V srednjem veku so koromač uživali, da bi lažje preganjali lakoto v obdobju posta.

Koromač je bil še posebej pri srcu inkviziciji, nekdanjemu cerkvenemu sodišču v katoliški cerkvi. (Od leta 1183 do 1859 je skupaj s takratno oblastjo z mučenjem in s sežiganjem na grmadah na prava pota vodila krivoverce, heretike, protestante, Jude, svobodomiselne, znanstvenike, čarovnice in homoseksualce.) Luščine odebeljenega stebla je sveta inkvizicija zelo rada dodajala grmadam, na katerih so goreli (izključno) homoseksualci. Da bi počasneje goreli in se med tem imeli čas skesati svojega "tveganega vedenja". Po nekaterih virih so goreče istospolno usmerjene tistega časa radi posuvali s semeni koromača. Eterična olja v gorečih semenih finokia so sproščala opojne vonjave, ki so prekrivale smrad po prismojenem človeškem mesu. Finokio (finocchio) je v italijanskem jeziku še danes priljubljen izraz za homoseksualca.

Sveto inkvizicijo je tudi formalno ukinil papež Pavel VI. leta 1965 in jo zamenjal s Kongregacijo za nauk vere. Trenutno jo vodi kardinal Joseph Ratzinger, avtor Razmislekov v zvezi s predlogi o pravnem priznanju zvez med homoseksualnimi osebami, ki ga je Sveti sedež izdal julija lani. V besedilu - podpisal ga je papež Janez Pavel II., javnost pa ga bolj pozna pod imenom Ratzingerjev dokument - kardinal Ratzinger partnerstva oseb istega spola označuje kot družbeno nerelevantna in škodljiva ter politike poziva, naj glasujejo proti takim zakonom v svojih državah. Temeljna načela Ratzingerjeve doktrine najdemo tudi v dopisu SLS vodjem poslanskih skupin LDS, ZLSD in DeSUS ter MDDSZ RS in v spremljajočem nepodpisanem gradivu (20. 1. 2004).

Sicer pa ima koromač številne zdravilne učinke, med drugim lajša napenjanje, kolike, težave s secili, zmanjšuje vpliv alkohola, uporabljajo pa ga tudi za odpravljanje zaprtja.

Obsežna zbirko receptov za pripravo koromaca je brezplacno na voljo pri naslednjih organizacijah:

ŠKUC LL
ŠKUC Magnus
Škuc Roza klub
Društvo prijateljev Legebitre in
DIH - društvo za integracijo homoseksualnosti

Ljubljana, 19. 3. 2003
O B V E S T I L O   M E D I J E M

Vabimo vas na predstavitev novih izdaj ŠKUC-LL, ki bo v torek, 25. marca 2003, ob 10. uri v klubu MONOKEL, Metelkova mesto (Masarykova 24, stavba Lovci, pritlicje desno).

Predstavili bomo knjižne izdaje iz zbirke ŠKUC-VIZIBILIJA, Lesbo 18-19 in zloženko "Stop nasilju".


Lillian Faderman, Več kot ljubezen moških: Romanticno prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti. ŠKUC-VIZIBILIJA / 6, Ljubljana 2002 (prevod Nataša Velikonja).


Jeanette Winterson, Pomaranče niso edini sad. ŠKUC-VIZIBILIJA / 5, Ljubljana 2001 (prevod Mateja Petan).


LESBO. Politična, socialna in kulturna revija. Štev. 17- 18, ŠKUC-LL,
Ljubljana 2002.

Izobraževalna zgibanka "Stop nasilju". ŠKUC-LL, Ljubljana 2002.

Vljudno vabljeni!

Tatjana Greif, koordinatorica ŠKUC-LL

* * *
ŠKUC-LL
Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
Tel. 01 432 73 68 & 430 35 35
Fax 01 232 91 85

EQUAL CITIZENSHIP
The final document from the seminar of lesbian NGOs from former Yugoslavia

The seminar "Equal Citizenship", a meting of lesbian NGOs from the states and regions of former Socialist Federal Republic of Yugoslavia, was held in Ljubljana, Slovenia from September 12 to 14, 2002. The meeting gathered 40 representatives of lesbian NGOs and individual activists from Croatia, Serbia, Vojvodina, Kosovo, Macedonia and Slovenia. The main goal of the seminar was an exchange of information, experience and knowledge among lesbian activists, a development of joint working strategies for the future, and an examination of realization of the working platform adopted at the previous meeting in Rovinj in 2001. Beri več

• 11. 9. - 14. 9. 2002
se je odvil seminar"Enakopravno državljanstvo",
v hotelu Turist (salon Celeia).
PROGRAM FESTIVALA

Državna tožilka Marjeta Perat Vlaj je zavrnila obtožnico proti dr. Janezu Ruglju, ki jo je vložilo društvo ŠKUC. Zavržba ovadbe je konkretni dokaz o zgolj deklarativni začiti človekovih pravic v Sloveniji. (Več o zavrnitvi)

Sekcija ŠKUC-LL je na na več pritožb v zvezi s kršitvami človekovih pravic prejela več negativnih odgovorov z Urada varuha človekovih pravic.
V pojasnilih Urada je bilo zapisano, da posamezne pritožbe niso dovolj utemeljene oziroma, da ne gre za diskriminacijo, temveč za "svobodo govora". Obstaja utemeljena bojazen, da se Urad namesto z reševanjem pobud in zaščito državljanov in državljank ukvarja z zaščito kršiteljev. Ob izvolitvi Matjaža Hanžka za varuha človekovih pravic so GLBT organizacije pričakovale veliko, vendar doslej ni prišlo do bistvenih sprememb.

LGBT skupine so na predsednika RS Milana Kučana naslovile pobudo za medsebojno srečanje, na katerem bi predsednika obvestili o položaju nevladnih organizacij na tem področju ter problematiki naraščajoče homofobije v Sloveniji. Ustni odgovor iz predsednikovega kabineta (pisnega odgovora niso posredovali) je negativen. Predsednik države je pobudo zavrnil, GLBT organizacijam pa ponudil sestanek z vodjo kabineta. S to potezo Milan Kučan nadaljuje ignorantski odnos do GLBT gibanja, saj je 1996 že zavrnil povabilo za intervju za revijo Revolver.

Direktorica Urada vlade RS za informiranje Alja Brglez je za medije zatrdila, da vzrok zapletov pri izboru evrovizijske popevke ni homofobija.
(Več o argumentih)

MARIA KLONARIS / KATERINA THOMADAKI, Pariz v LJUBLJANI
Razstava z naslovom Stranger than Angel ali

Disidentska telesa / Corps dissidents / Dissident Bodies

Cankarjev dom, Velika Galerija: OTVORITEV 17. Septembra, torek,
ob 20.00.

MARIA KLONARIS / KATERINA THOMADAKI sta najbolj znani francoski ženski par, aktivni več kot 25 let na podrocju avant-gardnega filma, fotografije, spolnosti ...... Beri več

Kustosinji razstave sta Marina Grzinić in Nina Pirnat-Spahič.

Razstava je nastala v produkciji Cankarjevega dom, Ljubljana in s sodelovanjem Francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani, ter ob podpori AFAA (Association Française de l’Action Artistique), Pariz.

Razstava je bila odprta do 3. 11. 2002.

• Premiera monodrame IME MI JE DAMJAN bo v četrtek, 6. junija v Ateljeju 2050 na Vilharjevi 3 (Bežigrad) ob 20.00. Po predstavi party s prigrizkom in Monoklovimi DJ-kami.
IME MI JE DAMJAN je predstava Gledališča ŠKUC; režija: Alen Jelen, besedilo: Suzana Tratnik (po lastnem romanu), igra: Neva Flajs.
VAŽNO! Na dan premiere bo Klub Monokel zaprt - žur je prestavljen na Vilharjevo 3a! Ne zamudite Damjanovega večera!

• Hrvaške nevladne skupine "KONTRA", "LORI" in "Iskorak" pripravljajo prvi hrvaški pride, ki bo 29. junija 2002 v Zagrebu. Informacije pri organizacijskem odboru: gaypride@zamir.net

Vrni na vrh

• 21.-23. 5. 2002
Izšel je nemški prevod kratkih zgodb Suzane Tratnik z naslovom "Unterm
Strich" (Pod črto). Prevod je izdala dunajska založba Milena Verlag. Kratke
zgodbe, nekatere iz zbirke "Pod ničlo" in nekatere novejše, je prevedel
Andrej Leben.
21. 5. - Dunaj, HOSI Center: literarni večer s Suzano Tratnik in pogovor o
lezbični literaturi in kulturi v Sloveniji
22. 5. - Celovec: literarni večer Suzane Tratnik in Helge Pankratz
23. 5. - Dunaj, Stichwort-Arhiv ženskega in lezbičnega gibanja: literarni
večer in pogovor s Suzano Tratnik o njenem delu in o lezbičnem gibanju v
Sloveniji
__________

• Sobota, 25. maj - EVROVIZIJA "v živo".
__________

18. 5. 2002
Pravkar je izšel nemški prevod kratkih zgodb Suzane Tratnik z naslovom “UNTERM STRICH” (v prevodu “POD ČRTO”). Prevod je izdala dunajska založba Milena Verlag. Kratke zgodbe, nekatere iz zbirke “POD NIČLO” in nekatere novejše, je prevedel Andrej Leben. Izdajo knjige sta podprla Kultur Kontakt iz Avstrije in Trubarjev sklad iz Slovenije.
__________

9. 5. 2002
POBUDE IN ZAHTEVE LEZBIČNIH IN GEJEVSKIH (GLBT) NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI DRŽAVNEMU ZBORU RS

1. Od najvišjih predstavnikov države pričakujemo in zahtevamo jasno in odločno obsodbo homofobije v slovenski družbi, v vseh primerih, ko se ta javno pojavi v obliki sovražnega govora, nasilja, odrekanja človekovih pravic ali diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti.
2. Položaj in diskriminacija istospolno usmerjenih državljanov in državljank naj bosta v kratkem tema javne razprave v okviru slovenskega parlamenta. Pravice istospolno usmerjenih so človekove pravice.
3. Državni zbor RS naj pospešeno sprejme zakone, ki bodo odpravili neenakopravnost istospolno usmerjenih državljanov in državljank RS, zlasti zakon, ki bo pravno uredil življenjske skupnosti istospolnih parov. 
4. V smeri vzgoje v strpnost in spoštovanje drugačnosti naj se v šolske programe uvedejo vsebine s področja spoštovanja človekovih pravic in enakopravnosti GLBT.
5. Državni zbor RS naj v procesu vključevanja v Evropsko unijo upošteva pristopni kriterij spoštovanja človekovih pravic in ostale smernice Evropske unije na tem področju.

Za: ŠKUC Magnus, ŠKUC- LL, Roza klub, Legebitro, Out in Slovenija, Libero
Miha Lobnik, mag.Tatjana Greif
__________

9. 5. 2002
ŠKUC-LL ostro nasprotuje vsebini in sporočilu intervjuja, ki ga je novinarka Tina Horvat opravila z dr. Ivanom Štuhecem v Delovi prilogi ONA dne 7. 5. 2002. V navedenem intervjuju imenovani namreč med drugim trdi, da »bog ni ustvaril homoseksualcev«. Dikcijo te trditve je moč razumeti kot poziv k pogromu nad geji in lezbijkami. Zloraba vere za označevanje ljudi kot tistih, ki v sebi nosijo »napako«, je v zgodovini civilizacij že neštetokrat pokazala svoje katastrofalne učinke. Želimo živeti v družbi, ki bo spoštovala dostojanstvo človeka v njegovi enkratnosti in različnosti, torej v družbi strpnega sobivanja in dopuščanja biti.Protestiramo tudi proti nekorektni in neprofesionalni uredniški politiki revije ONA, ki brez zadržkov dopušča objavo intervjuja, ki spodbuja k nestrpnosti.

Vrni na vrh

12. 4. 2002
Slovenijo je obiskal generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer,
ki so ga sprejeli najvišji predstavniki oblasti; predsednik Milan Kučan, premier Janez Drnovšek, predsednik DZ Borut Pahor in znanji minister Dimitrij Rupel. Leta 1999 je proti Schwimmerju potekala mednarodna kampanja ILGA-Europe, ki je protestirala proti njegovi kandidaturi za mesto generalnega sekretarja Sveta Evrope, zaradi njegovega nasprotovanja človekovim pravicam lezbijk in gejev. Schwimmer je znan po svoji nestrpnosti do homoseksualnosti, saj je kot član avstrijskega parlamenta v letih 1995-1998 večkrat nasprotoval človekovim pravicam lezbijk in gejev. Kljub temu je bil izvoljen, le z dvema glasovoma prednosti. Od treh slovenskih predstavnikov v parlamentarni skupščini Sveta Evrope sta leta 1999 dva podprla Schwimmerja (Miroslav Mozetič, Roman Jakič), eden (Borut Pahor) pa je glasoval proti.
__________

5. - 7. 4. 2002 - LEZBIČNI FESTIVAL
Festival ženské a lesbické kultury
Goethe-Institut Parg
Masarykovo nábřeží 32, Praha 1, Češka

PROGRAM (v češkem jeziku)

Téma žena a čas

pátek 5. dubna od 17.00
vernisáž výstavy
homosexualita ve filmu Hana Žáková
ženy a svobodný prostor Internetu? Petra Jedličková, Monika S. Benešová
Proč jsou ženské skupiny a organizace víc ohrožené než ostatní? Mirek Vodrážka
Lesbické diskusní fórum
Filmy

sobota 6. dubna od 10.00
Coming-out Kateřina Nedbálková a Jarmila Pávková
Problém stáří je problém žen Jiřina Šiklová
Lillian Faderman: Krásnější než láska mužů One Woman Press
výtvarná dílna Eva a Ema
feministické diskusní fórum
bisexualita
transgender a transsexualita Marcela Linková a Hana Fifková
mediální diskusní fórum
církev a homosexualita
umělé oplodnění Ladislava Jelínková
lesbické mateřství
lesbické umění Gabriela Honzigová
sexuální zneužívání - Élektra
zobrazování žen v médiích Patricia Aušová
performance/ multimediální taneční party
au pair servis / čajovna
poetický workshop Ridina Ahmed
filmy / Literární odpoledne

neděle 7. dubna od 10.30
politické diskusní fórum
rituální malba Gabriela Honzigová
Křeslo pro hostu Andrea Majstorovič
filmy

Vrni na vrh

Govor ministra dr. Dimitrija Rupla na 58. zasedanju Komisije za
človekove pravice OZN

Na pobudo sekcije ŠKUC-LL so bile v govor ministra dr.D.Rupla vključene pripombe v zvezi z diskriminacijo žensk in istospolno usmerjenih oseb.

Ženeva, 19. 3. 2002
...Also this year we have listened to NGOs active in the area of human rights and they have reminded us of areas that are in need of better implementation of standards. In particular, they have pointed out the need to strive towards ensuring truly equal opportunities for women. Women are still under-represented in political decision-making and, on average, women's earnings are estimated to be lower than those of men. Violence against women is a disturbing phenomenon. Another area NGOs point out to us is the rise in homophobia - instances of persons of same sex orientation being discriminated against in different walks of life, for example at work, are being reported. ...
www.sigov.si/mzz/govori/clovekove_pravice.html
__________

Med 8. - 9. marcem 2002 je v Minsku (Belorusija) potekala 2. mednarodna lezbična konferenca pod naslovom "Lezbično gibanje: Beloruske in mednarodne izkušnje". Konferenco je organizirala skupina Belarus League for Sexual Minorities Freedom Lambda. Glavna tema konference je bila obravnava lezbičnega gibanja in nujni dvig vidnosti lezbijk v beloruski družbi. Konference so se udeležile tudi "Rebellious Girls", predstavnice anarhističnega gibanja. www.conf.apagay.com

27. 2. 2002: V Jeruzalemu se pripravljajo na prvo PRIDE parado v zgodovini tega mesta. Parada, katere sporočilo bo svoboda in odprtost, naj bi se zgodila v začetku junija letos. Organizatorji so pri oblasteh že zaprosili za dovoljenje, odgovor pa še pričakujejo. Ocenjujejo, da se bo parade v Jeruzalemu udeležilo več tisoč ljudi.
__________

22. 2. 2002
Ob februarskem uradnem obisku avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v Sloveniji je revija Lesbo na kanclerja pisno naslovila vprašanje: "Ali lahko države članice EU od držav kandidatk zahtevajo izpolnjevanje pristopnih kriterijev glede spoštovanja človekovih pravic, ko pa nekatere države članice (npr. Avstrija / člen 209) niti same ne spoštujejo teh kriterijev?".
Odgovora nismo prejeli.
__________

21. 2. 2002: Istospolno usmerjeni v arabskih državah so med najbolj zatiranimi in preganjanimi manjšinami v svetu. Pred kratkim so zato v eksilu ustanovili organizacijo Sawasiyah (enak). Ta organizacija, ki se zavzema za enake pravice istospolno usmerjnih, ne bo le nadzorovala stanja na področju človekovih pravic, temveč nudila tudi pravno pomoč v primerih kršitev človekovih pravic ali pregona na osnovi spolne usmerjenosti. Sawasiyah želi prispevati k splošnemu boju za demokratizacijo in sekularizacijo arabskih držav.

Vrni na vrh

24. 10. 2001: Med 24. in 28. oktobrom 2001 je v Rotterdamu na Nizozemskem potekala redna letna konferenca ILGA-Europe - mednarodne zveze lezbijk in gejev. Sodelovalo je 120 delegatov iz 31. držav. Tema letošnje konference, kamor sta odpotovala tudi predstavnik in predstavnica Škuc-LL in Magnusa, je bilo istospolno partnerstvo. Med gosti konference so bili ugledni poslanci in poslanke Evropskega in nizozemskega parlamenta ter Nizozemska ambasadorka za človekove pravice.
__________

21. 10. 2001: Na povabilo sekcije ŠKUC-LL Ljubljano obiskal Hans Ytterberg, švedski varuh človekovih pravic gejev in lezbijk. Švedska je edina država na svetu, ki je uvedla posebno institucijo varuha za istospolno usmerjene. Gospod Ytterberg je imel v Škucu predavanje z naslovom "All Human Beings are Equal, but some are more Equal than Others". Poleg tega se je sestal tudi s predstavniki Urada varuha človekovih pravic ter se večkrat srečal z novinarji.

NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh

MARIA KLONARIS / KATERINA THOMADAKI, Pariz v LJUBLJANI
Razstava z naslovom Stranger than Angel ali

Disidentska telesa / Corps dissidents / Dissident Bodies

Cankarjev dom, Velika Galerija: OTVORITEV 17. Septembra, torek, ob 20.00.

Kustosinji razstave sta Marina Grzinić in Nina Pirnat-Spahič.

Razstava je nastala v produkciji Cankarjevega dom, Ljubljana in s sodelovanjem Francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani, ter ob podpori AFAA (Association Française de l’Action Artistique), Pariz.

Delo Marie Klonaris in Katerine Thomadaki obravnava pomembna vprašanja družbenega spola, reproduktabilnosti, enakosti in razlike. Njuna "intermedijska" praksa je usmerjena v "disidentska telesa," kot so "zraščena Dvojčka," ali interseksualni "Angel." Ta nomadska telesa nas prisilijo, da uzremo potujevalne oblike zaznave, nove paradigme spomina in izgube. Klonarisova in Thomadakijeva proizvajata erotizirana, empatična in hrepeneča (raz)popačenja telesa, ki so globoko zakoreninjena v družbenem in naravnem okolju. Eksil in spremenjenost sta temeljni poziciji politike telesa, ki sta jo razvili v svojem delu. Njuna pot je spraševanje o položaju človeka v spolnih, telesnih in duhovnih razmerjih. Njuno delo spodbuja tako soočenje kot stik med vizualiziranimi telesi in telesom gledalca. Klonarisova in Thomadakijeva ustvarjata poglobljen miselni prostor, v katerem se človeško telo – naj je interseksualno ali žensko – sreča z zunanjim prostorom. Njuni vizualni modeli ne izvirajo iz nasprotovanja drugim umetniškim delom in se ne nanašajo neposredno na likovne iznajdbe, ampak se odzivajo na preoblikovalni potencial tehnologij. Že v svojih delih iz sredine osemdesetih sta pionirsko premislili o (post)industrijskem, modernem in človeškem skozi novo tehnologijo. Njuno stičišče umetnosti, kulture in politike zrcali, kako umetniki, intelektualci in aktivisti kritično posegajo v kulturo in politiko ter skušajo prikazati in obrniti kapitalsko logiko.
Marina Gržinić

Razstava je odprta do 3.11. 2002.

BIOGRAFIJA (izbor)
Maria Klonaris in Katerina Thomadaki sta medijski umetnici in filmarki, kustosinji in teoretičarki grškega rodu. Leta 1975 sta se ustalili v Parizu in odtlej ustvarjata filme, videodela, večpredstavne instalacije, performanse, fotografije in zvočne instalacije ter pišeta teoretska besedila. Vse od konca sedemdesetih let minulega stoletja sta vodilni osebnosti francoskega eksperimentalnega filmskega prizorišča. Uvedli sta "cinéma corporel" (kinematografija telesa) ter ustvarili subverzivna dela o telesu, ženski in androgini identiteti, o seksualnosti in nezavednem. Retrospektive njunih filmov in njuna razširjena projekcijska dela so bili leta 1980 predstavljeni v Centru Georges Pompidou, leta 1985 v pariški Galeriji Donguy in leta 1992 v Francoski kinoteki. Njuna dela pogosto prikazujejo v muzejih, galerijah in festivalih v Evropi, Severni Ameriki in na Japonskem. Leta 1985 sta ustanovili A.S.T.A.R.T.I. za avdiovizualno umetnost, interdisciplinarni projekt, v katerem se križajo tehnologije, teorije in umetniške prakse. V letih 1990, 1994 in 1998 sta zasnovali tri obsežne mednarodne razstave-konference Recontres internationales Art cinéma / vidéo / ordinateur in bili obenem njihovi kustosinji. Izdali sta številne članke in knjige. Uredili sta knjige Technologies et imaginaires, Dis voir, 1990; Mutations de l'image, A.S.T.A.R.T.I., 1994; in Pour une Ecologie de media, A.S.T.A.R.T.I., 1998.

Katerina Thomadaki je docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in estetiko Univerze 1 v Parizu (Sorbonne) ter raziskovalka na Collčge Iconique (Inathčque de France) in v Centru za raziskovanje podobe/Centre de Recherche sur l'Image (Ecole doctorale, Univerza Pariz I (Sorbonne)). Maria Klonaris in Katerina Thomadaki sta sodelovali v lakanovski skupini na Ecole de la Cause Freudienne v Parizu(1980-1982), bili sta radijski producentki v Ateljeju za radiofonsko ustvarjanje/Atelier de Création Radiophonique, France Culture (1982-1995), poleg tega vodita delavnice v različnih alternativnih in institucionalnih okoljih (ženske skupine, psihiatrične ustanove, umetnostne šole …). Http://mkangel.cjb.net

NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh