100 let prvega filma - Krila
Film z naslovom Krila (Vingarne) je štiriintrideseti film režiserja Mauritza Stillerja, posnet v štirih letih njegove kariere. Po končanem snemanju poleti 1916 se je Stiller namenil režirat v gledališče v Goteborgu, v Stockholm in v studio AB Svenska Biografteatern pa se je vrnil šele leto kasneje.
Film je posnet po noveli danskega avtorja Hermana Banga – z naslovom Mihael. Zgodba se osredotoča na umetnika in njegovega mladega vajenca. Kasneje je bila tudi podlaga za adaptacijo filmskega režiserja Carla Dreyerja, ki je bila narejena za UFA. V Stillerjevi verziji filma je protagonist starajoči se umetnik, kipar, ki si zada izdelati delo po imenu Vingarne (Krila) po navdihu mita o Ikarju. Opevani švedski kipar Carl Milles je leta 1908 izdelal več kipov, ki jih je imenoval »Krila« in prav njegove skulpture so dobile vlogo v Stillerjevem filmu. Kljub temu pa je igralec Egil Eide v filmu bolj podoben starejšemu Strindbergu.
Film se poglobi v zgodbo asimetričnega ljubezenskega trikotnika, v katerem stari kipar opazuje svoj mladi model (igra ga Lars Hanson), kako se zaljublja v grofico (ki jo igra Lilly Bech). Da bi mladenič ugodil njenim potrebam po ekstravagantnih obedih ter bogatih oblačilih, zapravlja denar svojega »novega očeta« in oboževalca, katerega čustva ostajajo neomajna, kljub pomanjkanju pozornosti in naklonjenosti svojega modela.
Erotična drama in prisrčna igra med antičnim mitom in modernostjo je vpeta v prolog in epilog, kjer Stiller idejo vnese tako v manuskript, kot tudi v režijo in snemanje filma. Glavni akterji se premiere udeležijo, film komentirajo ter kasneje tudi preberejo ocene v medijih. Literarna tehnika okvirne pripovedi ni bila priljubljena niti dobro sprejeta pri takratnih kritikih, zato so jo v več državah, v katerih se je film predvajal, tudi izbrisali. Ko se je ta izgubljeni film znova pojavil na Norveškem, v sredini osemdesetih let, sta mu manjkala epilog in prolog, zato so ju rekonstruirali leta 1987 z dodajanjem fotografij s snemanj ter z nadnapisi.
Film je prepoznaven, ker je sploh prvi celovečerni film s homoseksualno tematiko v celotni zgodovini filma!
Priredil Rok Čigon