 |
Lesbo: politična,
kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Zadnja številka.
|
 |
 |
Bibliografija
literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku
zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem
dograjevanju.
|
|
|
 |
Kelley Hays-Gilpin in David S. Whitley (ur.)
ARHEOLOGIJA SPOLOV (2000)
»Arheologija spolov« je prevod dela zbornika Reader in Gender
Archaeology, ki je leta 1998 izšel pri založbi Routledge. V slovenskem
prevodu so izšle temeljne razprave ameriške, britanske in kanadske
arheologije spolov iz 80. in 90. let: Margaret W. Conkey, Janet
D. Spector, Roberte Gilchrist, Alison Wylie, s spremnim besedilom
urednikov Kelley Hays-Gilpin in Davida S. Whitleyja. Prevod sodi
med prve poskuse integriranja izbranega – na zahodu že institucionaliziranega
– segmenta teoretske misli v slovenski akademski prostor. Tradicionalna
arheološka interpretacija ni nevtralna, temveč deluje s pozicije
zapostavljanja deprivilegiranih družbenih skupin (npr. žensk),
zlasti z zanikanjem njihove aktivne vloge v prazgodovinskih in
zgodovinskih obdobjih. Analize ostankov človekovih dejavnosti
iz najrazličnejših arheoloških kontekstov ter iz njih izhajajoče
interpretacije kulture in načina življenja so v tesni zvezi z
biološko definicijo spola, zanemarjajoč kompleksnost družbene
pogojenosti spolnih sistemov. Kritika arheološkega diskurza o
kulturnih zakonitostih, delitvi dela, vzvodih moči, ideologiji,
družbenih razmerjih itd. je konstruktivna dimenzija arheološke
teorije spolov. Ker spol ni preprosto dan, temveč je oblikovan
v določenih historičnih kontekstih, je upoštevanje spola kot eksplicitne
konceptualne in analitične kategorije v arheološki vedi ne le
znanstveno korektno, temveč neobhodno. Preboj arheologije spolov
v polje raziskovalnega in teoretskega diskurza je prinesel vpogled
v arheološko konstrukcijo spolov, ovrednotil vlogo arheologije
pri utemeljevanju sodobne ideologije spolov ter opozoril na poenostavljene
ali neutemeljene interpretacije spolov v preteklosti. Izbor prevodnih
besedil in prevod je opravila Tatjana Greif, oblika je delo Irene
Wölle, fotografiji na ovitku sta iz performansa »Tajga«, avtorice
Eme Kugler (foto Miha Fras).
Vrni na vrh
Recenzije:
Blaž Lukan, dnevnik Delo, 5.2.2001:
Gre za revolucionarno knjigo s področja arheologije, zbornik prispevkov,
v izvirniku izdan leta 1998, iz katerega so za slovensko izdajo
prevedeni štirje temeljni teksti avtorjev arheologov: Vpeljava
spolov v preteklost, Arheologija in študije spolov, Arheologija
žensk? Politični feminizem, teorija spolov in historični revizionizem
ter Soodvisnost med omejenostjo dokazov in političnimi interesi:
novejše arheološke raziskave spolov. Arheologija spolov sodi v
širši kontekst študije spolov; zajema vprašanje razlage vlog spolov,
identitete in vrednote, pripisane spolom v zgodovini in preverja,
ali so se te spreminjale, ali so današnje spolne vloge naravne
ipd.
Tea Hvala, revija Zofa, april 2001:
Pri založbi ŠKUC je pred kratkim v zbirki Vizibilija izšel prevod
(1. dela) zbornika Reader in Gender Archaeology, ki je pri založbi
Routledge izšel že leta 1998. Zbirka Vizibilija se sicer ukvarja
z eksplicitno lezbično literaturo, tako leposlovjem kot lezbično
teorijo. Večina lezbičnih znanstveno-teoretičnih spisov v svojih
izhodiščih izprašuje družbene pomene biološkega in družbenega
spola in se kot taka uvršča tudi v teorijo telesa, spola in seksualnosti
nasploh. Večinoma gre za feministično kritiko družboslovnih in
humanističnih ved, ki na strogo znanstveni ravni izprašuje sámo
znanstveno metodologijo in pa predpostavke o spolnih vlogah, pozicijah
in ideologijah. Na ravni feminizma kot politične geste pa ta kritika
zaostruje vprašanja razmerij med družbeno večino in manjšino;
natančneje, »žensko vprašanje« potiska iz sfere zasebnega in nepolitičnega
v prostor javnosti.
Feministična teorija v Arheologiji spolov preseneča z izbiro znanstvenega
področja, saj je arheologija po svojih eksaktnih metodah bržkone
naravoslovna veda, četudi na interpretativni ravni sloni na antropologiji
in etnologiji, posebej še pri poskusih rekonstrukcije življenja
prazgodovinskih družb, kjer pisnih virov ni. Tu se arheologi zanašajo
na meritve obsega lobanje in medenične kosti, »da bi določili
spol skeleta, pri čemer uporabljajo poznane statistične razlike
v velikosti le-teh.« Urednica zbornika Kelley Hays-Gilpin in David
S. Whitley pa menita, da tovrstno razvrščanje ne pove ničesar
o vrednotah in pričakovanjih, ki so jih o moških in ženskah imeli
ljudje v preteklosti. Podobno numerične meritve ne odgovarjajo
na vprašanje, kdaj in kako se je v zgodovini pojavila delitev
dela na moške, ki lovijo, in ženske – nabiralke gozdnih plodov.
Avtorji Arheologije spolov ugotavljajo, da gre pri tovrstnih apriorizmih
v arheoloških teorijah za tipično seksističen pogled na zgodovino
– »posedanjanje« preteklosti z vidika belih heteroseksualnih moških,
večinoma pripadnikov srednjega razreda. Ta pogled je problematičen
seveda zato, ker je v znanosti tako zelo prevladujoč, da je vsakršen
odmik še dandanes z lahkoto označen kot heretičen, neznanstven,
laičen.
Feministična perspektiva in kritika arheologije je v zadnjih dvajsetih
letih tudi dodobra razširila polje raziskovanja v tej in drugih
vedah. Vključuje proučevanje žensk, otrok, podob moških, homoseksualcev,
delavskega razreda, … torej doslej marginaliziranih perspektiv
in vlog.
Preboj arheologije spolov v polje raziskovanja in teorije je prinesel
vpogled v arheološko konstrukcijo spolov, ovrednotil vlogo arheologije
pri utemeljevanju sodobne ideologije spolov ter opozoril na poenostavljene
in neutemeljene interpretacije spolov v preteklosti – in sedanjosti.
Delo poskuša specifičnemu področju zanimanja navkljub delovati
razumljivo in odprto do laičnih bralcev in bralk. Sproščeno branje
omogoča tudi format slovenske izdaje, saj gre za žepno izdajo
mehkih platnic, ki je tako oblikovno kot cenovno nadvse privlačna.
Zbirka Vizibilija je inovativna tudi z vidika mešanja žanrov,
ko v formo, običajno namenjeno »lahkemu« branju, umešča znanstveno
besedilo. Nov recept vsekakor velja preizkusiti!
Hermina Kovačič, revija Ona, 22.5.2001:
Arheologija spolov je skupek razmišljanj šestih avtorjev o razmerju
med biološkim in družbenim spolom – toda z vidika arheologije.
Ali preprosto razvrščanje skeletov naših prednikov v kategoriji
»moški« in »ženska« pove dovolj o tedanjih skupnostih, vrednotah,
pričakovanjih, identitetah? Se arheologi dovolj odprto posvečajo
tem vprašanjem ali pa le ponavljajo stereotipe o mačo moških lovcih
in nežnih ženskah gospodinjah?
Vrni na vrh
Izšle knjige pri zbirki ŠKUC-Vizibilija:
Teresa de Lauretis: FILM IN
VIDNO (1998)
Nataša Velikonja: ŽEJA (1999)
Monique Wittig: ESEJI (2000)
Kelley Hays-Gilpin in David S. Whitley (ur.): ARHEOLOGIJA SPOLOV
(2000)
Jeanette Winterson: POMARANČE
NISO EDINI SAD (2001)
Lillian Faderman: VEČ KOT LJUBEZEN
MOŠKIH (2002)
Varja Velikonja: KO SE
MRTVE PREBUDIMO: re vizija kot način pisanja
Sara Lubej: HLADEN POT
Nataša Velikonja: PLEVEL
Shari Benstock: ŽENSKE Z LEVEGA
BREGA
|
 |
 |
Knjižna zbirka VIZIBILIJA pri založbi ŠKUC je ustanovljena
leta 1998. Sodi med najpomembnejše projekte lezbične sekcije ŠKUC-LL.
Več o založbi.
NAZAJ NA NOVICE
|
 |
|
