LESBO 9/10
Id. 2000: NAZAJ V KLOZET
Vrni v seznam vsebine LESBO 9/10
ŠOLA
Zakaj se je Sapfo vrgla s pečin? | Identitete
|
Feljton - *RAZBITI ATOM ALI PREDSODKE?
______
ZAKAJ SE JE SAPFO VRGLA S PEČIN?
Suzana Tratnik
Ilustracija: Boris Benko
Zakaj so lezbištvo in teme spola marginalne teme na slovenskih
univerzah — oziroma predmet zanimanja nekaterih posameznic in
redkejših posameznikov — je morda razumljivo. Razumljivo je to,
da je lezbično gibanje v Sloveniji "mlado" šele dobrih
13 let. Če za začetek gibanja štejemo ustanovitev lezbične skupine
LL, ki se je oblikovala ob izidu priloge o lezbištvu v Mladini,
datirani z oktobrom 1987.
Kaj pa je mogoče malo manj razumljivo? Prve seminarske in diplomske
naloge s temo lezbištva oziroma homoseksualnosti nasploh so se,
na primer, na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo
(kot se je prej imenovala) pojavile v poznih osem-desetih. Takrat
še redke posameznice, ki so se lotile te "nove" teme,
so bile zvečine vsaj delno povezane z lezbičnim aktivizmom, nemalokrat
bolj s tistim na Zahodu. Lezbištva so se hotele strokovno lotiti
še kakšne študentke, vendar so na prijazen namig svojih mentorjev
in mentoric to temo raje opustile. In to je bila tudi prva težava
z lezbičnimi študijami — problem legitimnosti namreč. Nekako podobno
je bilo v prvi polovici osemdesetih s pankom, ko je bilo nekako
"jasno", da tako (ideološko) sporna tema nikakor ne
more biti vredna "zaresnega" študijskega prijema. In
kot tako jo je bilo zelo težko zagovarjati. Še leta 1982 nam je
neki predavatelj na svoji uri gladko povedal: "Kar se pa
tiče panka, upam, da ste s tem opravili." To je pomenilo,
da upa, da ne hodimo več po svetu kot pankerji, saj naj bi bili
že ja dovolj zreli. Neverjetno: če se lotevate spornih in nelegitimnih
zadevščin, ste vsaj nezreli. In nikoli ne boste naredili univerzitetne
kariere — če sploh kakšno. Tudi to je seveda zaskrbelo marsikatero
nadebudno študentko.
Seveda pa se za problemom legitimnosti lezbištva kot akademske
teme velikokrat skrivajo kratko malo predsodki. Neki drugi profesor
na tedanji FSPN je študentki, ki je hotela pri njemu prijaviti
temo homoseksualno-sti, svetoval takole: "Raje prijavite
to pri kom drugem, jaz sem namreč bolj konservativen. Pa tudi
sicer vam svetujem, da si za diplomo izberete kaj drugega."
Torej konservativnost pritiče univerzi in nas vsekakor bolj legitimira
...
Moram pa poudariti, da je takrat le bilo nekaj profesoric, ki
so zelo podpirale manjšinske teme in ženske teme nasploh. A tudi
one so se zavedale problema legi-timnosti in opozarjale svoje
študentke, da bi se na vsakem zagovoru tako sporne teme lahko
našel kdo, ki bi postavil pod vprašaj strokovnost vse feministične
literature v bibliografiji diplomske naloge. Poleg tega je veljalo
prepri-čanje, da so tovrstni pisni izdelki zvečine preveč osebni;
tako je bila spet postavljena pod vprašaj legitimnost izdelka,
tokrat pod plaščem "zmanjšane objektivnosti". Kot ena
tistih diplomantk, ki so se v diplomski nalogi lotile tedaj (prva
polovica devetdesetih) še sporne istospolne motivike, sem tudi
sama izkusila marsikaj od naštetega. Npr., slišala sem, da je
bila moja naloga, žal, preveč osebna — v resnici sem jo napolnila
s tradicionalnimi, psihoanalitičnimi, sociološkimi, feminističnimi,
interakcionističnimi ...tezami in razlagami, saj mi je bilo jasno,
da bi mi trda predla, če dela ne bi podkovala s hard core teorijo.
Vprašanje pa je bilo tudi, zakaj se lezbištvo sploh imenuje lezbištvo,
saj se je pesnica Sapfo z otoka Lesbosa, tako in tako vrgla s
pečin zaradi moškega ... Lahko da je imela premalo tistih "feronov"
v nosu, ki po sodobnejših populistično-genetskih razlagah povzročajo
istospolno usmerjenost. Morda pa je tudi Sapfo dojemala stvari
preveč osebno, le kdo bi zdaj to vedel.
Pa vendarle se je splačalo orati ledino, saj danes že prenekateri
predavatelji in predavateljice vključujejo te teme v svoj študijski
program, še zlasti v podiplomskih študijah. Še vedno pa ostaja
problem legitimnosti, vendar na nekem drugem, zahrbtnejšem nivoju.
Marsikdo vas lahko, na primer, vpraša, kaj vam bodo te ženske
študije ali študije spola. To naj bi bila namreč preozka in preveč
politično-aktivistična tema, ki se tiče "le" žensk,
tako kot naj bi se lezbične oziroma gejevske študije dotikale
"le" lezbijk in gejev. Teh je sicer res kar nekaj, a
večina je pa le večina, torej: homo študije so lahko le same sebi
namen. Kakor da bi se lezbične oziroma gejevske študije lahko
dotikale "le" gejev in lezbijk — če bi počele to, res
ne bi prišle nikamor. Kakor da bi se katera koli tema lahko dotikala
le same sebe — razen če seveda ne črpa iz registra velikih zgodb,
ki vedno vedo, kaj so prioritete vsake/ga od nas.
Vrni v seznam vsebine LESBO
9/10
Uvodnik | LLOBBY
- notranji | Tema tromesečja
|
LLOBBY - zunanji | ŠOLA | KULTURA
|KLOZET | LITERATURA
| RUBRIKA |
PORNOVIZIJA | SUMMARY
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
|
