Moje žalostno življenje v homoseksualnosti

Lep pozdrav vsem, ki berete revijo Revolver in ki imate enake misli kot jaz.

Tudi jaz sem gej in na to sem zelo ponosen. Da sem gej, sem kmalu spoznal in začel sem o vsem tem razmišljati. Ker sem preko oglasov spoznal dva partnerja in tudi kmalu z njima končal, sem se odločil, da ne bom nikoli več na ta način iskal večnega prijatelja. Ker sem bil s prvim partnerjem Andrejem zelo žalosten, sem jokal tri mesece in doživljal hudo stisko v ljubezni, ter se odločil, da ne bo nobenega več. Kmalu sem spoznal, da sem se zelo motil. Pisal mi je še en tip, Miha. On je že prej imel partnerja, in ker je ugotovil, da nista za skupaj, je po parih mesecih pisal meni. Ker sem bil zelo prizadet zaradi Andreja, sem se odločil, da poskusim in ob njem prebolim prvega. Miha me je povabil v Maribor, na Pohorje. To je bil prvi dan najinega srečanja. Nato sva si pisala in se dostikrat videla. Konec avgusta lani sem prespal pri njem in bilo je zelo lepo. Zgodilo se je, kar se pač je. Kmalu zatem je tudi on naredil konec. Zakaj? In res se kar naprej sprašujem: zakaj jaz? Ker sem pri obema hotel pokazati svojo močno in resnično ljubezen, sem bil zato prizadet. Še danes si ne morem zbrisati iz glave ne Andreja, Mihe pa sploh ne, ker se je pač nekaj malega zgodilo med nama. Še ga ljubim. Torej, ker sem preveč nežen, romantičen in emocionalen, trpim, kot še nikoli! Ko mi Celine Dion poje o ljubezni (Because You Loved Me in pa Falling Into You), se mi odprejo vse rane. Že tako zgodaj?

To sem napisal za Revolver, ker se čutim dolžnega, da se izpovem, da govorim o svojem trpljenju v ljubezni, in da obenem povem, da sem ponosen, da sem gej. In da je revija več kot čudovita. Vesel sem, da so ljudje, ki to razumejo. Še nikoli nisem pisal kaj takega v tak časopis.

Zaradi ljubezni, ki sem jo imel, sem se uničeval s tabletami, alkoholom in cigareti. Velikokrat, vsak drugi dan, sem bil pijan, ker nisem vedel, kaj naj storim zaradi svoje homoseksualnosti. Sošolci, prijatelji, starši, vsi moji znani črtijo homoseksualce. Celo moj brat, ki ne ve zame, jih ne prenese. Oče mi je umrl, ko sem imel sedem let, vendar vem, da bi on razumel ta "problem" in me sprejel takega kot sem. Saj sem vendar njegov sin. Sicer pa je on vsakega razumel.

Velikokrat sem razmišljal o besedah v Svetem pismu, ker pač verjamem v nekaj, predvsem pa v atlantidski prstan, ki ga nosim in zato vsi mislijo, da imam punco, vendar ne, nimam je, ker sem ponosen gej. Torej v Svetem pismu, I.Korinčanom 13, 1-13.

"Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron in zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva..."

Ta citat mi je zelo všeč, vendar je kmalu, čez nekaj strani, videti drug citat, ki ga ne razumem, če v cerkvah učijo, da bog ljubi vse ljudi in ni važno, če so lopovi... Pismo Rimljanom 1, 24-32. "Zato jih (ali nas) je bog prepustil nečistosti, kamor jim je težilo srce, tako da so sami oskrunjali svoja telesa. Božjo resnico so zamenjali z lažjo..." In naprej pravi, da nas je bog prepustil sramotnim strastem, ženske so občevale z ženskami, moški z moškimi, in zaradi tega smo vredni smrti, imamo blodno pamet, smo polni krivičnosti, zlobnosti, lahkomiselnosti, hudobije, nevoščljivi, morilci... In to še ni vse. Čeprav se bom cvrl v peklu, vem, da sem, kar sem, in če me bo še kdo zanemarjal zaradi tega, se ne bom zmenil za to, ker sem ponosen, da sem gej. Prepustil se bom svojim čustvom, ne čustvom drugih ljudi, družine... To ni nič svinjskega, ampak je zelo lepo. Lepo je, da sploh lahko koga ljubiš. To je čudovito!

To je moje življenje. Upam, da bodo ljudje kmalu razumeli homoseksualnost in nas bodo pustili živeti v miru, da bomo lahko tudi na javnih mestih hodili z roko v roki. V svojem življenju pa si želim le zvestega partnerja za vse življenje. Upanje, le upanje mi še ostane. Zelim biti z osebo, ki mu ne bo vse le seks. Želim fanta s pravo ljubeznijo, ki mu bom lahko pokazal svoja čustva in mu dokazal svojo ljubezen.

ALEŠ, 18 let
 

REVOLVER, revija za kulturna in politična vprašanja (revija s homoerotičnim nabojem). ISSN 1318-2668. Založnik: ŠKUC, Kersnikova 4, Ljubljana. Odgovorni urednik: Brane Mozetič. Sourednica: Suzana Tratnik. Naslov uredništva: Revolver, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana.
© Revolver, 1997. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov revije je dovoljen samo s pismenim privoljenjem založnika.
Objava piscev, fotografov, modelov, reklamerjev ali drugih oseb in organizacij ne izpričuje njihove seksualne usmerjenosti.