odlomek intervjuja iz Revolverja, 19. številka

Uradna stališča političnih strank v Sloveniji do vprašanja istospolne usmerjenosti (1.12.1995 in 11.3.1996)
Liberalna demokracija Slovenije
Odgovarja poslanka LDS v Državnem zboru in predsednica parlamentarne Komisije za žensko politiko, Vika Potočnik

...

Ali so vam poznane pobude Evropskega sveta in Evropskega parlamenta glede odprave diskriminatorne zakonodaje, ki onemogoča enakopravni položaj raznospolno in istospolno usmerjenih oseb?

Ne samo, da jih poznamo. Kot veste, ima stranka te vsebine tudi v svojih dokumentih. Da ne bi govorili le o dokumentih, moram povedati, da sem se - kot veste vodim Komisijo za žensko politiko - angažirala že v prvem mandatu, v dikcijah, ki v ustavi opredeljujejo te vsebine. Hkrati pa mislim, da je bil dosežen kar velik uspeh pri kazenski zakonodaji. V 141 .členu Kazenskega zakonika RS je bilo - na pobudo Komisije za žensko politiko in nekaterih civilnodružbenih organizacij - sprejeto določilo, ki prepoveduje diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti. Mislim, da je to eden od prvih zakonov, ki jasno sankcionira drugačno vedenje. Moram povedati, da je naša Komisija v kazensko zakonodajo uspela vnesti tista določila, ki govorijo, da je možno tudi spolno nasilje istospolnih partnerjev. Pri tem smo imele zelo veliko nasprotovanj, predvsem pravnikov, ki so trdili,
da s tem rušimo njihovo pravno definicijo - kaj je spolno nasilje; po njihovem je ta definicija združitev dveh različnih spolnih organov. Poleg številnih polemik s strani pravnikov smo bili deležni tudi nekoliko zasmehujočega odnosa do tega vprašanja. Kot vam je znano, je ravno stranka LDS, uradno pa Urad za žensko politiko, pred približno dvemi leti predlagala Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da zakon o zakonski zvezi izenači oz. da možnost sklenitve zakonske zveze istospolnim partnerjem oz. partnerkam. Usoda tega je, da v tem ministrstvu ni bilo nič storjeno, ker se pričakuje, da naj bi bilo to, hrati s številnimi drugimi spremembami, dano v proceduro parlamentu; kdaj bodo te številne druge spremembe, pa mi v tem trenutku ni znano. Pojavljajo se tudi pravni pomisleki, tako kot v mnogih drugih evropskih deželah; nekatere so že uvedle to možnosi, s tem, da je vprašanje posvojitve otrok še odprto. Moje osebno tolmačenje je takšno, da naša ozka definicija pojmovanja družine, vezana zgolj na dva partnerja različnega spola, pridaje družini zgolj reproduktivno oz. biološko funkcijo rojevanja. Ne glede na to, da je pri nas tudi praksa že veliko dlje, bi morali začeti uvajati termin družine in s tem tudi možnost sklenitve zvez istospolnih parterjev oz. partneric. Kje pa smo v praksi? To vprašanje je bilo veliko bolj prisotno v 80-ih letih, takrat še v ZSMS. Menim pa, da demokracija sama po sebi še ni prinesla rešitev. Ravno obratno - zdi se mi, da nastajajo pri odpiranju teh vprašanj ponovno velike težave in seveda ogromni predsodki posameznikov in posameznic ter da se hoče to vprašanje ponovno marginalizirati, kakor da je to stvar neke skupine, ki jo je neka zgodovina obsodila kot čudno. Rada bi navedla tudi pomislek nekega cenjenega pravnika, ki nasprotuje, da bi se lahko registrirale t.i. istospolne zakonske zveze, češ, da bi se s tem osebe javno predstavile, kar bi lahko pomenilo - če nekoč pride na oblast nekdo podoben npr. Hitlerju - izločitev homoseksualcev.

...

Bi bila vaša stranka popravljena podpreti pobude ŠKUC - Roza kluba, Magnusa in LL za zakonske spremembe (družinske, delovne, šolske zakonodaje), ki bi na vseh nivojih zagotovile enakost in enakopravnost med isto- in raznospolno usmerjenimi državljani in državljankami Slovenije?

V stranki doslej ni bilo nobenih ne predsodkov ne zadržkov in smo tako v kazenski zakonodaji kot pri družinski zakonodaji s temi sekcijami sodelovali.

...

Tatjana Greif
Nataša Velikonja



(c) Revolver, revija s homoerotičnim nabojem, 1996 (številka 19, str. 27-31). Objavljeno z dovoljenjem založnika. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov revije je dovoljen samo s pismenim privoljenjem založnika.