Dvajsetletni Ivan Jokić študira molekularno biologijo na beograjski univerzi. Na fakulteto se vozi s taksijem, v žepu nosi skalpel, muči ga preganjavica in ponoči se pogosto zbuja zaradi morastih sanj. Njegova modna očala, pobarvani lasje in ves videz izdajajo njegovo homoseksualnost. »Raje bi videla, da bi bil posiljevalec ali požigalec hiš. Ne pa to … Ti si izmeček narave,« mu pravi lastna mati in še doda, naj bo le previden. Ivan je že videl, da so se nekateri njegovi strahovi uresničili. Po pretepu v njegovem študentskem domu, po tem, ko so ga sredi Beograda zbrcali v glavo pred očmi policije, ki se ni znala odzvati, in po brutalnem napadu na njegovega prijatelja, ki je bil soorganizator Parade ponosa v Beogradu, Ivan začne razmišljati, da bi se odselil v Nemčijo. Glede na Ivanove besede in prizore nasilja nad posamezniki in posameznicami, ki so drugače spolno usmerjeni, je še kako jasno, da je razkritje v družbi, ki jo tako močno zaznamujejo nacionalizem, nestrpnost in vojna, najmanj zelo tvegano, če ne že kar smrtno nevarno. Ivan se kljub svojim strahovom ne namerava vdati in se noče odpovedati pravici do javnega izkazovanja svoje identitete.

Intolerance – Ivan is a short movie about twenty year old Ivan Jokić who studies molecular biology at the University of Belgrade. He travels to school by taxi, carries a scalpel in his pocket, suffers from paranoia, and is often awakened in his sleep by nightmares. His entire look gives away his homosexuality. Ivan has seen some of his fears become reality and he begins to consider emigrating to Germany. It is apparent that “coming out” in society marked by nationalism, intolerance, and war is a life-threatening step. Despite his fears, Ivan does not intend to give up his right to publicly manifest his identity.