 |
Lesbo: politična,
kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka.
|
 |
 |
Izšlo je delo
Lillian Faderman
"Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen
med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Beri več
|
|
 |
Bibliografija
literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku
zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem
dograjevanju.
|
|
|
 |
|
Vrni v seznam zloženk
PRAVICA DO ZDRAVJA
Geji in lezbijke, biseksualni in transeksualni ljudje se soočamo
s težavami, s katerimi se heteroseksualni ljudje ne srečujejo.
Stopnja psiholoških, kroničnih stisk, depresivnosti, nizke samozavesti
in tesnobe, samomorov in samodestruktivnega vedenja med nami je
znatno višja od povprečja. Višja je stopnja uporabe in zlorabe
drog ter alkohola in motenj hranjenja. Višja je stopnja brezdomstva,
ki se pogosto povezuje s prostitucijo. Pogosteje pustimo šolo
in zato ne realiziramo akademskih potencialov. Manj je pozitivnih
spodbud in dogodkov. Vse to ima lahko dolgoročne, negativne učinke
na naše zdravje.
Neenakosti v zdravju
Vendar pa naše zdravje večinoma ne bo deležno ustrezne zdravstvene
pozornosti, dokler se ne soočimo z neenakostjo v zdravstvenih
storitvah. Vzroke za neenakosti pri zdravstvenih storitvah bomo
našli, če se bomo povprašali o razmerju med družbeno izključenostjo,
neenakostjo in zdravstvenim statusom. Glavni razlogi slabega zdravja
ljudi v gejevski & lezbični skupnosti so namreč homofobija,
transfobija, heteroseksizem in družbena izključenost.
Definicija 'zdravja' po Svetovni zdravstveni organizaciji
Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje
in ne le odsotnost bolezni in slabosti. Zdravje in bolezen sta
posledici fizioloških in psiholoških procesov, na katere vplivajo
družbeni, ekonomski in kulturni dejavniki.
Socialni model zdravja
zahteva, da zdravstvene politike in zdravstvene službe upoštevajo
družbeno-kulturni kontekst, ki vpliva na zdravje in bolezen. Zdravstvene
politike in službe naj bodo usmerjene k posamezniku: zavedajo
naj se različnosti potreb ljudi.
Zdravje in GLBT skupnost
Zdravstvene teme, ki so še posebej izpostavljene v povezavi z
GLBT skupnostjo, so dostop do zdravstvenih storitev; duševno zdravje;
seksualno zdravje; reproduktivno zdravje; HIV; zloraba alkohola
in drog; motnje hranjenja; nasilje v družini; zdravje v povezavi
s transeksualnostjo in identitetnimi dejavniki, kot so družbeno-ekonomski
status, spol, starost, hendikep, etnična pripadnost, geografska
lokacija in drugo.
|
| |
|
DROGE
GLBT skupnost predstavlja glede uporabe alkohola in drog ter
njihove zlorabe populacijo visokega tveganja. Različne raziskave
potrjujejo, da ima približno trideset odstotkov lezbijk in gejev
težave zaradi zlorabe alkohola in drog ali je njih odvisnih. Odstotek
je višji od heteroseksualnih ljudi, hkrati pa ne upada s starostjo,
kar velja za splošno populacijo. Podatki niso dokončni, saj GLBT
populacija ostaja še vedno in v veliki meri v nevidnosti.
Raziskava Centra za seksualno zdravje in HIV, Sheffield, Velika
Britanija (2003):
- 98 % gejev ali biseksualcev pije, v primerjavi s 93 % splošne
populacije.
- 50 % lezbijk ali biseksualk, ki živi v izolaciji, ima resne
težave z alkoholom.
- 49 % lezbijk ali biseksualk pije več kot 14 enot na teden, 17
% jih pije več kot 22 enot na teden.
- 75 % gejev pod starostjo 36 let je že poskusilo droge, v primerjavi
s 47 % splošne populacije.
Lezbijke, geji, biseksualni in transeksualni ljudje posegamo
po drogah in alkoholu iz enakih razlogov kot heteroseksualni ljudje.
Dodatni razlog je homofobija. Povezava med homofobijo in zlorabo
drog ter alkohola je dokazana. Kot manjšinska skupina smo žrtve
sistematične in stalne diskriminacije; to pa lahko vodi k občutjem
odtujenosti, izoliranosti, obupa, nizke samozavesti, samodestruktivnemu
obnašanju in zlorabi drog.
Zloraba drog
Zloraba drog se pogosto začne v zgodnjih najstniških letih, ko
mladina prvič izkusi konflikte glede seksualne usmerjenosti. Obdobje
razkritja je še posebej ranljiv čas. Skrivanje identitete in srečevanje
s homofobijo – tudi s strani prijateljev in družine – imata lahko
globoke učinke. Raziskave kažejo višje stopnje zlorabe drog med
mladimi geji in lezbijkami kot pa heteroseksualnimi vrstniki in
vrstnicami.
Kam?
Institucionalna zdravstvena pomoč se pogosto pokaže kot nezadostna,
saj ne omogoča dobrodošlega in podpornega okolja. Zdravstvene
službe se pogosto ne zavedajo homofobije kot enega ključnih dejavnikov
zlorabe drog. S spregledanjem homofobije ali izogibanjem vprašanjem
o seksualni usmerjenosti pa so pogosto spregledani tudi bistveni
problemi ali možni dejavniki. Pri zdravstveni pomoči lahko prihaja
do diskriminacije, neustreznega svetovanja ali zdravljenja: pogoste
so heteroseksualne pristranskosti, neznanje glede GLBT tematik,
nepoznavanje povezav med homoseksualnostjo in zlorabo drog ali
napačno povezovanje.
Zaradi navedenih razlogov manj verjetno obiskujemo institucionalne
centre za pomoč. Manjše število kaže, da tudi tisti, ki se poslužujejo
institucionalnih zdravstvenih služb, ne identificirajo svoje seksualnosti.
GLBT skupnost zato raje obiskuje zdravstvene in podporne centre,
ki delujejo pod okriljem GLBT organizacij.
|
| |
|
Ukrepi za boljše zdravje v GLBT skupnosti
Preprečevanje homofobne diskriminacije. Izboljšanje dostopa do
zdravstvenih storitev. Doseganje enakosti pri zdravstvenih storitvah
oziroma njihove ustreznosti. Razvijanje izobraževanja zdravstvenih
delavcev in delavk o različnosti. Razvijanje podpornih storitev
ter sodelovanja med zdravstvenimi institucijami in GLBT organizacijami.
Zdravstvene politike in storitve se morajo začeti usmerjati k
vključevanju gejev, lezbijk, biseksualnih in transeksualnih ljudi
oziroma k upoštevanju različnih potreb različnih populacij!
Informacije
GALFON, sos in info nekomercialna linija za lezbijke in geje:
01 43 24 089
Lezbična knjižnica in arhiv, Metelkova 6, Ljubljana
Lezbični klub Monokel, Masarykova 24, Ljubljana
Gejevski klub Tiffany, Masarykova 24, Ljubljana
www.ljudmila.org/lesbo
www.ljudmila.org/siqrd
Pazite na prijatelje in prijateljice, ljubimce in ljubimke ter
nase.
|
| |
|
ŠKUC-LL
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Telefon: 01 432 73 06
Fax: 01 232 91 85
Elektronski naslov: sekcijaskuc@mail.ljudmila.org
Spletna stran: www.ljudmila.org/lesbo
Besedilo: Nataša Velikonja
Oblika: Barbara Predan
Projekt sta omogočila Društvo ŠKUC in Urad za mladino Republike
Slovenije
Ljubljana, julij 2004
Vrni na vrh / Back to the top
Vrni v seznam zloženk
|
 |
|
